Dieta z veliko beljakovin in malo ogljikovih hidratov

Diete z veliko beljakovin in malo ogljikovih hidratov temeljijo na principu s hrano povzročene ketoze.

Kaj je ketoza?

Ketoza je presnovni proces, pri katerem se telesne maščobne rezerve razgradijo. Maščobne kisline, ki nastanejo iz njih, pa se v jetrih preoblikujejo v t.i. ketonska telesa ali ketone. Mišičnemu tkivu, delno pa tudi možganom služijo ketonska telesa kot energetski nadomestek za glukozo, ki jo sicer pridobijo iz ogljikovih hidratov.

Evolucijsko biološko nastane ketoza s postom in je začasen nadomestni mehanizem v sili. Genetsko ketoni niso predvideni kot edini, sploh pa ne trajni dobavitelj energije. Narava je ta smiselni mehanizem predvidela za zagotavljanje energetskih potreb v času lakote.

Toda, veliko prehranskih načinov in diet sedaj sledi temu principu. Večini je skupno to, da reducirajo ogljikove hidrate. To pomeni: manj sadja in izdelkov iz pšenice kot na primer kruha, peciva in testenin, manj krompirja, toda tudi manj sladkorja vseh vrst.

Namesto tega pa se poveča delež beljakovin in maščob, da bi nadomestili manjkajoče ogljikove hidrate in bi telo dobilo dovolj energije. Prav tako naj bi organizem dobil energijo z razgradnjo maščob iz maščobnih blazinic. Potrebna energija naj bi torej v manjšem deležu prišla iz ogljikovih hidratov in bi se pridobivala v 60%  iz maščob in v 30% iz beljakovin. Z visokim donosom beljakovin naj bi dosegli večji občutek sitosti, zagotovljena bi bila proizvodnja glukoze in izognili bi se razgradnji mišične mase.

Evolucijsko biološko nastane ketoza s postom, vendar jo danes v glavnem želijo doseči z izogibanjem ogljikovih hidratov.

Tako posledično postanejo mleko in mlečni izdelki, ribe, meso in jajca poleg zelenjave glavni sestavni deli obrokov.

Toda, pri takšnem načinu prehranjevanja so negativne posledice za zdravje pričakovane.

Zaradi tega nobena tovrstnih diet ni priporočljiva. Naša biologija nikakor ni prilagojena na tako visok delež hrane živalskega izvora.

Diete, ki so siromašne z ogljikovimi hidrati, v začetku dejansko pripeljejo do izgube teže, če jih delamo neko omejeno obdobje.

Kaj se dogaja v telesu, ko vnašamo večji delež beljakovin in maščob na račun ogljikovih hidratov?

Presnovni status se z manj ogljikovimi hidrati spremeni podobno kot pri postenju. Ta presnovni status ima v začetku pomirjujoč učinek na vsa kronična vnetja kot so avtoimunske bolezni (revma, alergije, Hashimotov sindrom, multipla skleroza) in na nastajanje vseh modernih bolezni (srčni infarkt, visok krvni pritisk, diabetes, prekomerna teža). Vrednosti krvnega pritiska in alergijski simptomi upadejo in krvni sladkor se normalizira. Z začasnim padcem LDL – ravni holesterola v krvi naj bi prispevali k izboljšanju stanja srca. Tudi pri terapijah za rakava obolenja uvajajo diete, ki so siromašne z ogljikovimi hidrati. Tako bi izstradali rakave celice, ker se le-te v prvi vrsti hranijo s sladkorjem.

Obstaja upravičen dvom v to, da trajna presnova energije, ki bazira na ketozi, zdravju ne škoduje.

Zakaj?

Presnova v ketozi se dogaja v kislem okolju. To pa ni neugodno le za vezivna tkiva, fascije in sklepe, pač pa se zakisa celotno telesno tkivo.

Zakisanost pa je dandanes že zaradi siceršnjega visokega vnosa beljakovin iz mesa in rib itak zdravstveni problem, pri tovrstnih dietah pa se ta problem še podvoji.

Ob tem pride še do nezadostne oskrbe z vitamini, saj se posledično začneta sadje in zelenjava konzumirati v še manjših količinah kot sicer. Sedaj ne pride le do pomanjkanja vitaminov, ampak tudi do pomanjkanja mineralnih snovi, sekundarnih rastlinskih snovi in balastnih snovi, to je sestavin naših živil, ki bistveno prispevajo k zdravju.

Nadalje zelo visok vnos beljakovin obremenjuje ledvice, ki morajo izločati viške beljakovin. Da je naše telo preobremenjeno z uporabo previsokega deleža živalskih sestavin, kažejo tudi raziskave prof. Wendt-a (dr. Lothar Wendt, 1907-1989, knjige Die Eiweiss-Krankheiten). Dr. Wendt je raziskoval patološke spremembe na notranjih stenah organov ter formuliral to stanje »bolezen kopičenja beljakovin«. kot samostojno bolezen.

Zaradi preveč beljakovin živalskega izvora trpi tudi naš gibalni aparat. V času nočnega mirovanja namreč spreminja v beljakovinske »mostove« v mišicah (Eiwessbrücke, Protein »bridge«). To vsaj delno pojasni jutranjo napetost in okorelost mišic, ki pa se z razgibavanjem čez dan zmanjša. Ti nefiziološki »mostovi« se zaradi gibanja ponovno razkrojijo. Vezivno tkivo oziroma fascija pa se zaradi visokega vnosa beljakovin živalskega izvora izsušuje in postaja neprožno.

Rezultat tovrstnih diet je na eni strani zakisanost organizma, na drugi strani pa pomanjkanje vitalnih snovi za zdravje in dobro počutje – naše telo ne more več delovati usklajeno. Poruši se ravnovesje, ki je pri mnogih zaradi njihovega siceršnjega neustreznega načina prehranjevanja že itak krhko.

Diete niso trajna rešitev za izgubo teže. Keto-diete sicer povzročijo kratkoročno izgubo teže, toda po zaključku diete se poleg povratka izgubljenih hitro naberejo še dodatni kilogrami (jo-jo efekt). Negativni učinki takih diet so pričakovani in ogrozijo vaše zdravje.

Polnovredna rastlinska prehrana v zadostni meri vsebuje vse sestavine in znižuje tveganje bolezni. Taka prehrana ni le povzročiteljica zdravja, pač pa je trajnostna za naš planet.

Zato ne nasedajte tovrstnim obljubam o hujšanju. Če želite zdravo shujšati, je bistveno upoštevati načela:

• Vsa življenjsko pomembna hranila morate jesti v ustreznih količinah –pomembna je struktura in kakovost vaše prehrane.
• potrebno je pojesti manj kalorij kot jih potrošite, pri čemer je mišljeno zgolj to, da si po nepotrebnem ne naložite še drugega krožnika
• potrošiti morate več kalorij, kot ste jih pojedli, pri čemer prav tako ne gre za preštevanje kalorij, temveč za več gibanja
• urediti ritem prehranjevanja in jesti le 2-3 obroke dnevno
• hrano je treba dobro prežvečiti.

O teh načelih preberite podrobneje v prispevku: Kako zdravo in trajno shujšati

Pričujoči prispevek je povzet po knjigah Klartext Ernährung avtorjev dr. med. Petre Bracht in prof. dr. Clausa Leitzmanna, in knjigi Laž o artrozi avtorjev Rolanda Liebscher-Brachta in dr.med. Petre Bracht. Napisala Mojca Zelenko.