Demenca

Demenca – 10 zgodnjih znakov, ki jo napovedujejo

Avtor: dr. med. Ulrich Selz

O tej temi bo vsakdo, ki je doživel v svoji družini počasno izgubljanje zdrave osebe, želel izvedeti več. Demenca je vse bolj naraščajoča bolezen v naši družbi. Vidimo jo tudi na znanih osebnostih kot je igralec Bruce Willis in tudi Joe Biden trpi za demenco.

Demenca lahko prizadene kogar koli med nami. Vsi se staramo, žal pa naši možgani s staranjem nekoliko trpijo.

V to temo sem se zelo poglobil, ker sem dobil nenormalen izvid za svojega dragega sorodnika.

Kaj je demenca 

Demenca je kronična, progresivna bolezen možganov. To bolezen možganov opazimo šele, ko se že razvijejo okvare.

Pokaže se v razmišljanju. Oseba morda ne more več tako jasno sklepati logičnih povezav. Ali pa ima težave z orientacijo.

Nekoč sem imel pacienta, ki se je v zgodnjih fazah demence odpravil na kolesarjenje z ženo in drugimi pari. Bil je zadnji, a je na krožišču zavil v napačno smer. Sploh se ni zavedal, da ni več za skupino. Izgubil je orientacijo in morali so ga vztrajno iskati. Šlo je za napačno razumevanje situacije.

Kognitivne sposobnosti ljudi niso več takšne, kot so bile nekoč. Ne obdelujejo več informacij tako dobro. Ne morejo pravilno računati. Njihova sposobnost učenja se zmanjšuje.

Pri mnogih ljudeh pa opazite tudi, da postanejo površni v govoru. Delajo napake, govorijo površno.

Pomembna značilnost je tudi presoja. Mnogi ljudje imajo napačno ali slabo presojo.

Ne želim vas strašiti. Vsi včasih pozabimo ključe ali stojimo v trgovini in se ne spomnimo, kaj smo želeli. A to ne pomeni nujno, da gre za demenco.

Za demenco imamo merila. Demenca namreč vključuje tudi spremembe v čutilih, recimo vonj in okus in podobno.

Vključuje tudi spremembe v čustvih.  Odvisno je od vrste demence in tudi od socialnega vedenja. Demenca je krovni izraz.

Vrste demence 

Alzheimerjeva bolezen

Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen. Začne se razvijati okoli 65. leta starosti. Obstaja pa tudi oblika demence, ki se lahko začne pred 65. letom starosti.

Za Alzheimerjevo bolezen so značilni dezorientacija, izguba spomina, težave z govorom in tudi spremembe v vedenju.

In kaj je vzrok?

V možganih so usedline. Tako imenovani amiloidni plaki in tudi tau proteini. In ti povzročajo, da naši možgani oslabijo svoje delovanje.

Tudi krvni obtok je lahko oslabljen in tako se ti simptomi postopoma razvijejo.

Vaskularna demenca

Če ostanemo pri krvnem obtoku, obstaja tudi vaskularna demenca. Ta se izraža kot majhne, ​​mini kapi. Podobno je tistemu, kar vidimo na primer v srcu ali v stopalih diabetikov zaradi motenj strjevanja krvi.

Taka situacija se dogaja tudi v možganih in pojavijo se simptomi, ki so podobni simptomom kapi, odvisno od prizadetega območja.

Odvisno od tega, kateri del možganov je prizadet, bomo pri dveh ljudeh z vaskularno demenco videli različne simptome. Eden ima težave z govorom, drugi pa težave z gibljivostjo, ne more več dobro hoditi.

Tkivo je v tem primeru odmrlo. To je vidno tudi pri pregledih.

Lewyjeva telesna demenca

Tu imamo tudi nenormalne beljakovine, ki povzročajo poškodbe. V tem primeru gre bolj za psihiatrično stanje, ki meji na halucinacije in zmedenost.

Ljudje so včasih pripovedovali, da stari ljudje ponoči tavajo. Zbudijo se (s tem so povezane motnje spanja), imajo vedenjske težave, nato pa ponoči ne vedo več, kje so ali kdo so.

Težava se opazi, ko so ljudje iztrgani iz svoje rutine. Na primer moj dedek nas je v visoki starosti vedno obiskoval za božič in ob teh obiskih je stalno iskal svoje kokoši.

Ko so ljudje iztrgani iz svojega vsakdanjega življenja, iz svojega običajnega okolja, mislijo, da so še vedno v tem okolju in imajo dezorientacijo.

Frontotemporalna demenca

To ima Bruce Willis. Pojavi se pred 65. letom starosti in za to stanje je značilno neprilagojeno vedenje, ki vključuje tudi impulzivnostj in agresijo. Morda poznate tiste starejše ljudi, ki se impulzivno in odločno upirajo pomoči, na primer nakupovanju zanje in podobnim stvarem.

To so lahko zgodnji opozorilni znaki frontotemporalne demence. Vključuje kognitivno okvaro, ko obdelava informacij ne deluje več pravilno.

Kdo lahko postavi takšno diagnozo?

Diagnozo lahko postavijo le specialisti nevrologije. Simptomi morajo biti prisotni več kot šest mesecev.

V Nemčiji obstajajo smernice o tem, kako diagnosticirati demenco, katera merila morajo biti izpolnjena, kako izgleda terapija in tako naprej. (Kako je za demenco urejeno v Sloveniji, glej na koncu prispevka – op.prev.) 

Pri demenci moramo razumeti naslednje: ko enkrat prestopimo določen prag, je v bistvu ni več mogoče rešiti. Tkivo še naprej odmira ali se spreminja, simptomi pa vztrajajo.

Toda, prej ko prepoznamo to stanje, večje so možnosti, da ustavimo njegovo napredovanje.

Simptome je mogoče znatno upočasniti. Navsezadnje vsi težimo k smrti; tako pač je. In navsezadnje vsi težimo k neki obliki žilne bolezni. Skoraj nihče, ki umre pri 100 letih, nima  krvnih žil v brezhibnem stanju. To enostavno moramo razumeti.

Storiti pa moramo vse, kar je v naši moči, da ohranimo svoje možgane zdrave, in storiti vse, kar je v naši moči, da jih ohranimo zdrave čim dlje.

Za zdravje možganov potrebujemo možgane.

Morda se sliši absurdno. Toda težava je v tem, da postane izjemno težko razložiti stanje nekomu v že napredovali demenci in mu odpreti um za terapije.

Razumeti morate, da ne koristite človeku, če rečete: » Ja, moj mož včasih kaj pozabi.« O tem se je treba odkrito pogovoriti in hitro oditi k zdravniku, saj je nujno, da prizadeta oseba razume svoje stanje.

To je absolutno ključnega pomena. Zakaj?

Če bo prizadeti razumel svoje stanje in ga priznal, potem bo imel notranjo motivacijo. In njihovo notranjo motivacijo potrebujemo, da lahko naredimo vedenjske spremembe.

Notranja motivacija in terapija MAKS 

Zakaj pravim, da lahko z notranjo motivacijo prizadetega naredimo vedenjske spremembe?

Ker vemo, da bolj ko je oseba aktivna, bolje lahko zaščiti svoje možgane. Prizadeta oseba lahko do neke mere sama bolje upočasni bolezen. V mislih imam terapijo, ki se imenuje MAKS-terapija (motorisch, alltagspraktisch, kognitiv, social). MAKS je kratica za motorično, vsakdanjo praktično, kognitivno in socialno terapijo, in deluje pri blagi do zmerni demenci.

Kaj se je pokazalo pri tej terapiji?

V nemški organizaciji za socialno varstvo Diakonie na Bavarskem, v podružnici Neuendettelsau, so to terapijo preizkusili v sodelovanju z Univerzo v Erlangenu. Znanstveno je bilo dokazano, da ta terapija deluje prav tako dobro, če ne celo bolje, kot zdravila za demenco.

Ta terapija deluje tako, da v bistvu aktivira ljudi.

Tipičen dan v skupini MAKS vključuje skupinske terapije, ki trajajo približno pol dneva.

V nekaterih elementih se lahko izvaja tudi doma. Predstavljajte si, da je to kot neke vrste vrtec za odrasle

Ta skupinska terapija nam pomaga, da se vrnemo v stanje aktivnosti.

MAKS TERAPIJA  pomaga pri:

  • Lažji do srednje težki demenci
  • Motorično – vsakodnevno praktično – kognitivno-socialno
  • Skupinska terapija
  • Rezultati: pomembni v primerjavi s kontrolno skupino
  • Stacionarno in doma izvedljivo

MAKS TERAPIJA – dnevni načrt

  • Maks – dnevni načrt – cca 10 min
  • Socialno: uglasitev skupine – cca 30 min
  • Motorično aktiviranje – 10 min
  • Odmor: pitje, toaleta – 30 min
  • Kognitivna aktivacija – 40 minut
  • Vsakodnevno prakticiranje
Tipičen urnik dneva v skupinski terapiji

Pripravimo se in med to pripravo izvajamo vaje opazovanja, se osredotočamo na budnost in delimo izkušnje. Ljudje socialno komunicirajo, podobno kot možgani. Možgani morajo nenehno vzpostavljati povezave in ta terapija to simulira.

Gre za aktivacijo motorike. Zgodnji opozorilni znaki kažejo, da so motorične sposobnosti kot hoja, gibanje in tako naprej, oslabljene,.

To je potrebno, da možgani ostanejo aktivni, da ostanejo mladi, torej groba motorika.

Fina motorika – na to lahko gledate podobno kot na to, kar se zgodi po kapi. Spodbujamo čutno zaznavanje, skupaj ustvarjamo glasbo, plešemo, se smejimo, igramo se, tako kot v vrtcu, s vsemi tistimi šalami in vsem, kar sodi zraven.

Pri kognitivni aktivaciji gre za spomin in prepoznavanje. Zato je cilj, da se starejši ljudje vrnejo k miselni vadbi. In ta miselna vadba ni namenjena reševanju zapletenih šahovskih problemov ponoči – to je seveda del tega – ampak gre predvsem za ponovno aktivacijo njihovih motoričnih sposobnosti in vsakodnevnih dejavnosti. Kuhanje in gospodinjska opravila imajo drugačno kakovost, ko jih počnete vsak dan v skupini, kot ko ves dan sedite pred televizorjem v jopici. Rezultati so resnično fantastični.

O MAKS-terapiji obstaja cel učbenik (povezava do knjige pod člankom – op.prev.). Sam imam več pacientov, ki jo že izvajajo in znanstveni dokazi govorijo sami zase.

Sedem stadijev demence

Stadij 1

Ni znakov o problemih s spominom,

Ni popuščanja dnevnih aktivnost

  • Ni simptomov

Ta stadij je verjetno najbolj absurden sistem razvrščanja v medicini, ker pomeni, da ni dokazov o težavah s spominom, ni okvare vsakodnevnih dejavnosti, ni simptomov in vsi imajo demenco prve stopnje – to je popolna neumnost.

Stadij 2

Blage zaznavne oslabitve, lažja pozabljivost

  • Občasno pozabi imena ali zmenke
  • Težje najde znane besede ali ustreznice

Izgubljanje predmetov ali dragocenosti

Drugi stadij je že bolj zanimiv. Tu imamo zelo blago kognitivno okvaro, rahlo pozabljivost, občasno pozabljanje imen ali sestankov. Toda ne paničarite, če kdaj kaj pozabite; to je povsem normalno. Moj oče nenehno pozablja, kam je dal denarnico in ključe, a je popolnoma zdrav. Nima drugih simptomov in zagotovo ne bi sumil, da ima demenco.

Toda v 2. stadiju se pojavijo že tudi drugi simptomi. Težave z iskanjem znanih besed, na primer, če se ne morete več spomniti besede “vnuk” ali določenih imen, čeprav se z osebo srečujete vsak dan. Izgubljanje predmetov, ne da bi jih založili, ampak jih dejansko izgubite. Tukaj že morate podrobneje preučiti dogajanje.

Stadij 3

Lažja kognitivna oslabitev, začetna demenca

  • Težave pri spominjanju nedavnih dogodkov
  • Problem pri izvajanju kompleksnih nalog

Težave znajti se v neobičajnih situacijah

Za tretji stadij so značilne težave s kratkoročnim spominom, težave pri spominjanju na nedavne dogodke in prav tu se začne razvijati demenca. Vključuje tudi težave pri opravljanju kompleksnih nalog. Na primer, starejši občan ali dedek ne more več dokončati preprostega papirnatega letala ali ustvarjalnega projekta s svojimi vnuki, čeprav je vnuk star komaj tri ali štiri leta.

Potem je tu še težava pri krmarjenju po neznanih situacijah. Tudi tukaj postane očitna nagnjenost k demenci, ko se človek počuti popolnoma neustrezno in neudobno. Na primer, na koncertu, ko mora zakonca vprašati, kaj storiti naprej, ko gre za enostavno prevzemanja plašča v gledališču ali kaj podobnega.

Stadij 4

Srednje težka kognitivna oslabitev, demenca

  • Težave spomniti se pomembnejših telefonskih številk ali rojstnih dni
  • Težave pri reševanju enostavnih računskih nalog
  • Izguba sposobnosti za samostojno življenje

Ta stadij je že hujši. V tej fazi imamo zmerno kognitivno okvaro. Sedaj se morda ne spomnite več telefonskih številk ali rojstnih dni, matematične naloge pa postanejo težke. Na tej točki oseba potrebuje stalno pomoč in izgubi sposobnost samostojnega življenja.

Za upravljanje vsakdanjega življenja potrebujejo partnerja ali otroke, kar je huda ovira.

Stadij 5

Težka kognitivna oslabitev, huda demenca

  • Težki govorni problemi in zmedenost

Izguba sposobnosti za oblačenje ali nego

V peti fazi se dodajo težave z govorom, stanja zmedenosti in nezmožnost oblačenja ali skrbi zase. Pokažejo se pomembne vedenjske spremembe in huda nihanja razpoloženja.

Stadij 6 – huda demenca

  • Izguba sposobnosti reagiranja na okolje ali govora
  • Izguba kontrole nad mehurjem in črevesjem
  • Težke spremembe v obnašanju in razpoloženju

Pri hudi demenci pride do izgube sposobnosti reagiranja na okolico ali govora.

Stadij 7

Zelo huda demenca

  • Ni reakcij na okolje ali ljudi
  • Izguba sposobnosti požiranja

Telesna oslabelost in omejitve gibalne sposobnosti

Pri zelo hudi demenci smo v bistvu na točki hude priklenjenosti na posteljo, vključno z nadzorom mehurja in črevesja ter pomembnimi vedenjskimi spremembami.

Zdaj imamo osebo, ki potrebuje intenzivno nego, imamo nekoga, ki sploh ne more več požirati

Torej, ta dejstva moramo nujno upoštevati in storiti vse, da bi jih preprečili. Velika večina ljudi se želi zdravo starati; so pa tudi taki, ki rečejo: “Vseeno mi je.”  In tudi to moramo sprejeti.

Vedno gre za preprečevanje motenj celičnega delovanja, kajti prav to je demenca.

In, ker gre za motnjo celičnega delovanja, najprej razmislite o tem problemu fizično. Razmislite o vseh učinkih, ki sem jih opisal; o vseh učinkih na vedenje in motorične sposobnosti.

Osnovni vzroki povzročijo fizične poškodbe v možganih

Pride do fizične poškodbe v možganih, ki jih povzročijo osnovni vzroki – več o osnovnih vzrokih v nadaljevanju. Žal se nekaterim osnovnim vzrokom ni mogoče izogniti. Vendar pa je mogoče sprejeti preventivne ukrepe, ki jih je mogoče hitro prepoznati in odpraviti.

Pazite se vnetja, zlasti “tihega« vnetja. Obstajajo dokazi, da so takšna vnetna stanja lahko povezana z demenco.

(Pojasnilo Cleveland Clinic: to je dolgotrajno, nizkointenzivno vnetje, pri katerem imunski sistem sproža blage, a stalne vnetne odzive, četudi ni očitnega povzročitelja kot na primer  okužbe ali poškodbe.- op.prev.)

Kronično vnetje možganov ali drugih tkiv, skupaj s povezanimi vnetnimi dejavniki, lahko sproži proces, ki vodi do izgube živčnih celic. To pa pomeni, da živčne celice ne morejo več tvoriti učinkovitih povezav.

In prav to je cilj teh aktivacijskih terapij: ponovno usposabljanje teh povezav možganskih celic. Motorične sposobnosti so tukaj ključnega pomena; telesna dejavnost je bistvenega pomena.

S sedenjem za računalnikom ali brskanjem po telefonu in z vajami za spomin tega ne boste dosegli.

Aktivnost nevrotransmiterjev se zmanjša, zato v hudih fazah demence opazimo vedenjske spremembe, impulzivnost itd. Podobno kot pri epilepsiji opazimo tudi motnje v možganski aktivnosti. Na splošno se celični metabolizem možganov upočasni.

Zgodnji znaki degeneracije možganov  – ko lahko ukrepamo še sami 

 Vzdržljivost možganov se zmanjšuje in to je skoraj prva stvar, ki jo opazite: ljudje se ne morejo več pravilno osredotočiti dlje časa, primanjkuje jim vzdržljivosti na primer v igrah ali pri sledenju pogovorom. Lahko se zato umaknejo in osamijo.

Ob teh zgodnjih znakih degeneracije – tu še ne govorimo o zgodnjih simptomih, ki se bodo pojavili kmalu – imamo možnost ustaviti upad, morda ga celo obrniti, odvisno od specifičnega stanja.

Šele zatem se pojavijo zgodnji opozorilni znaki demence. Torej, ujeti moramo to točko, kjer že opazimo, da vzdržljivost možganov ni več takšna, kot je bila nekoč.

Naj vam pokažem svoj lasten laboratorijski faktor, ki se imenuje BDNF (Brain Derivate Neurotropic Factor), možganski derivatni nevrotropni faktor, ki me je zgrozil.

Ta faktor je beljakovinski gradnik, ki ga lahko merimo v krvi. Proizvaja se v možganih in je vključen v nevroplastičnost, nevronske povezave in druge procese, ki jih možgani zmorejo. Nizka raven BDNF lahko kaže na depresijo, anksiozne motnje, bipolarno motnjo in celo Alzheimerjevo bolezen.

Sam sicer nimam depresije, tesnobe ali manije, vendar sem si to raven preveril že pred časom – pred kakim letom – in sedaj jo poskušam zvišati. Vidite, to je širša slika.

Ta moja trenutna raven kaže na možno diagnozo Alzheimerjeve bolezni. Jasno, pred tem se želim zaščititi.

Kaj pa lahko storim? Kaj pomaga?

Vadba in post. Obstajajo študije, ki kažejo, da sta lahko občasno postenje in povečana vadba pri tem koristna.

No, naj vam povem, da je bila moja prejšnja vrednost BDNF 18,1 in sem jo sedaj zvišal na 18,5. Vendar moram priti nad 20,2, da bo moja vrednost v redu.

S tem vam želim pojasniti, da je to le majhen del tega kompleksa simptomov oziroma bolezni. Ampak kot sem rekel, možgani mi pošiljajo povratne informacije, ki mi sporočajo, kaj počnejo. Seveda sem še vedno sposoben reševati zelo kompleksne naloge.

Zdravniški poklic je neverjetno stresen in kompleksen; zapomniti si moraš vse in žonglirati z najmanj tremi stvarmi hkrati. 

Opozorilni znaki
Opozorilni znaki iz možganov

Zgodnji opozorilni znaki možganov so znaten padec razpona pozornosti. To se kaže na primer kot opustitev igre, opustitev šahovske igre, odhod s sestankov za počitek in podobne stvari. Seveda se to lahko občasno zgodi pri vsakdanjem delu; težava so redne prekinitve.

Težave s koncentracijo se povečajo, kar pomeni, da je koncentracija znatno oslabljena, poveča se tudi duševna izčrpanost in zmanjša se duševna produktivnost.

Vse to lahko doživljamo tudi na zelo stresen delovni dan. Toda, lahko se začne dogajati tudi na primer v prostem času. Takrat se čas za bolj zapletene naloge ali za naloge na splošno znatno poveča. Ali, če preprosto potrebujete več časa kot drugi in če se zatečete k poživilom.

Zgodnji opozorilni znak iz možganov je tudi, če se zatečete k alkoholu ali kofeinu, da bi se spodbudili in bolje opravljali naloge.

Opozorilni znaki, ki se vidijo na telesu

Eden od teh opozorilnih znakov je nagnjenost k spotikanju. Ljudje, ki razvijejo demenco ali Parkinsonovo bolezen, so pogosto nagnjeni k spotikanju.

Če to pri kom opazite, bodite pozorni, prosim. Prav tako so težave s telesno držo, kot je nagnjenost naprej, povezane tudi s tem, kako možgani nadzorujejo motorične sposobnosti. Obstajajo študije o tem, kako vse to deluje.

Torej, ko se nekdo postara in razvije zaobljen hrbet, je to lahko znak, da se bo kasneje v življenju morda razvila demenca.

Okvare fine motorike

Če imate nekoga, ki uživa v ročnih delih, pletenju, kvačkanju ali spajkanju in se začne izogibati teh spretnosti, češ: “Tega ne morem več početi tako kot včasih” ali “Ne morem več tako dobro prijemati stvari”, so to prav tako zgodnji opozorilni znaki.

Poslabšanje rokopisa je na primer še en zgodnji opozorilni znak.

Seveda imajo lahko težave s fino motoriko tudi povsem drugačne vzroke. Napetost v obeh ramenih je lahko posledica tega, če ste ravno gradili nadstrešek za avto ali kakšnega težjega fizičnega dela.

In zelo občutljiv opozorilni znak sta vonj in okus.

Pozor: samo eden ali dva od teh opozorilnih znakov ne pomenita ničesar. Gre za celotno sliko, za smer, v katero gredo stvari. Običajno to opazijo partnerji prej kot prizadeta oseba.

Zgodnji znaki demence

Zelo pomemben znak so motnje spanja; ko se motnje spanja stopnjujejo in se spanje preprosto slabša.

Zelo občutljiv simptom je, ko med hojo ne mahate več z rokami, ko ena roka visi navzdol podobno kot pri kapi. Tudi to je lahko zelo jasen zgodnji opozorilni znak demence.

Kako se odzove nekdo, ki razvije ali ima demenco? Tudi tukaj bi vam rad dal nekaj več informacij.

Presoja osebe se poslabša. Na primer, ne more več pravilno oceniti, ali je pogodba, ki jo sklepa za vnuka, smiselna ali ne.

Ima slab občutek za orientacijo. Lahko se izgubi, lahko postane dezorientiran. Mnogi ljudje z demenco nosijo na primer GPS ure, da jih je mogoče najti, če se redno izgubijo.

Saj verjetno poznate iskanje, ki ga izvajajo policijske enote, ki nato iščejo s helikopterji in droni. S tem se redno ukvarjamo na gasilski postaji, ko starejša oseba izgubi orientacijo, in v takih situacijah storimo vse, kar lahko. To je res velika operacija. Sem namreč zdravnik okrožne gasilske postaje. Iskanje nekoga je res velika operacija.  Mobilizira se veliko delovne sile, da bi ga čim hitreje našli.

Če nekdo nekje pozabi stvari ali če zamenja letne čase. Zelo pomembna značilnost demence je, na primer, če izbere pretoplo jakno ali gre pozimi ven v majici s kratkimi rokavi. Ali če  popolnoma napačno oceni čas dneva – to je tudi resnična težava pri demenci.

Nepovezana komunikacija, ko opazite, da vam druga oseba ne more več slediti in skače z ene teme na drugo.

Osnovni vzroki za demenco

Seveda je vzrok travmatska poškodba možganov, a to je redek vzrok. Če ste poškodovani, se lahko kasneje razvije demenca.

Tak primer je bil moj dedek, ki je imel nesrečo s krožno žago. Udaril se je v lobanjo in nato razvil simptome, podobne demenci. Takrat so ljudje rekli, da so se mu možgani strdili. Da, to je bil izraz in vsi so ga enostavno sprejeli. Torej je poškodba možganov resnično lahko vzrok za demenco.

Vnetja

Omenil sem že tiho vnetje. Na tem področju poteka veliko raziskav. To vem, ker sem imel sam težave s črevesjem, zato sem bil zelo aktiven na področju zdravja črevesja.

Lahko gre za pomanjkanje butirata. Butirat ali maslena kislina je snov, ki jo proizvajajo naše črevesne bakterije.

Ta maslena kislina je izjemno pomembna in je absolutno ključna za preprečevanje vnetij, za zagotavljanje pravilnega delovanja našega imunskega sistema in predvsem za ohranjanje dobrega delovanja naših možganov.

Na tem področju že obstajajo resnično fantastične raziskave. Pomanjkanje butirata je povezano s kasnejšo demenco, Alzheimerjevo boleznijo, Parkinsonovo boleznijo, epilepsijo, ADHD in vsemi temi stanji. In avtizem.

Torej butirat, obnova črevesne flore, je absolutno ključnega pomena.

Telesna neaktivnost

Telesna neaktivnost je prav tako neverjetno pomembna. Uvedite nekaj gibanja tako, da peljete psa na sprehod.

Mislim, da so električna kolesa fantastična za starejše. Počnejo točno tisto, kar je potrebno za maksimalno aktivnost. Gibljejo se, vozijo na dolge razdalje, morajo se orientirati, se družijo in vse je preprosto popolno.

Visoka raven sladkorja v krvi, debelost, kajenje

Visoka raven sladkorja v krvi je zelo pogosto povezana tudi z demenco; sploh težave s krvnim sladkorjem kot sladkorna bolezen ali metabolni sindrom. Vnetja in debelost, kajenje in alkohol so prav tako zelo pomembni dejavniki pri razvoju demence.

Zanimivo je, da obstajajo študije, ki kažejo, da se tveganje za demenco zmanjša, če takoj prenehate kaditi.

Če pa le zmanjšate kajenje, se tveganje poveča. Včasih je medicinska znanost res precej nenavadna in je ne razumete povsem, vendar so to podatki.

Toksini, strupi, težke kovine, aluminij imajo lahko nevrotoksične učinke – obstajajo že raziskave, ki kažejo na to. Tukaj igrajo tiho vlogo tudi številni okoljski toksini, kar še ni povsem razumljeno.

In končno, sladkorna bolezen tipa 3 – verjetno še niste slišali zanjo ali pa ve zanjo zelo malo ljudi. Obstaja sladkorna bolezen tipa 1, ki je prirojena ali genetska, in sladkorna bolezen tipa 2, znana tudi kot sladkorna bolezen v odrasli dobi. Kaj pa sploh je sladkorna bolezen tipa 3?

Trenutno je to le znanstvena hipoteza, ki vključuje inzulinsko rezistenco, kar pomeni, da sladkor ne more več pravilno vstopiti v celice. To se razvije, ko imate sladkorno bolezen v odrasli dobi, natančneje sladkorno bolezen tipa 2.

Trenutni podatki kažejo, da to poveča tveganje za Alzheimerjevo bolezen za do 65 %.

Zato se morate absolutno izogibati velikim količinam sladkorja in ogljikovih hidratov.  Priporočamo jesti polnozrnata žita in polnovredno hrano za zdrav življenjski slog.

In izogibate se morate tudi vsem drugim škodljivim stvarem, ki jih nenehno poudarjamo.

Storiti moramo vse, kar je v naši moči, da ohranimo svoje možgane zdrave, in storiti vse, kar je v naši moči, da jih ohranimo zdrave čim dlje.

Prevod in priprava videoposnetka za branje: Mojca Zelenko

Kako je za demenco urejeno v Sloveniji

  1. V Sloveniji je za demenco specializirano Združenje Spominčica https://www.spomincica.si/ . Tu prizadeti dobijo napotke in pomoč za konkretno ravnanje. Enako velja tudi za svojce prizadetega.
  1. Smernice za obravnavo bolnikov z demenco – Zdravniški vestnik 2014 https://vestnik.szd.si/index.php/ZdravVest/article/view/1059/936
  1. MIRA, nacionalni inštitut duševnega zdravja https://www.zadusevnozdravje.si/. Tu najdete priporočila, kako ravnati na primer s civilizacijskimi izzivi (telefoni, odnosi, odvisnosti) skozi življenjska obdobja. Izbrskala pa sem tudi članek, ki govori o pomoči starejšim osebam, ki se znajdejo v duševnih stiskah na primer zaradi osamljenosti in drugih stiskah in številke centrov, kamor se lahko obrnejo po pomoč: https://www.zadusevnozdravje.si/dusevno-zdravje/skozi-zivljenjska-obdobja/zrela-leta/
Ostale povezave

Vir video, objavljeno 2023: https://www.youtube.com/watch?v=BOuLOj-Upeg&t=13s

MAKS terapija Nemčija : https://www.maks-therapie.de/

Knjiga o MAKS terapiji – Amazon: https://amzn.to/4197cxx

Sladkor uničuje možgane