Stres, motnje spanja in temne misli

Piše: dr.med. Petra Bracht

Ali si sploh dovolite opaziti svoj stres? To sploh ni lahko, ker je tako razširjen, da se nam zdi že normalno. Pa vendar je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za zdravje.

Vsak šesti otrok (!) in vsak peti najstnik (!) kaže simptome stresa. Šestdeset odstotkov odraslih je pod ogromnim vsakodnevnim pritiskom. Zahteve so vedno večje in ne dovoljujejo časa za sprostitev. Stalna razpoložljivost v našem digitalnem svetu nam skrajšuje življenjsko dobo.

Stres vpliva na celotno naše bitje. Naše telo reagira na stres z motnjami spanja. Reagira pa tudi z napetostjo v mišicah, predvsem v predelu ramen in vratu. Pojavljati se začnejo stanja nemira, prebavne težave in pridobivanje telesne teže.

Da bi sploh lahko delovali, si pomagamo s cigaretami, kavo, alkoholom in drogami. Naš čustveni svet izjemno trpi. Srečnih trenutkov je vse manj. Vse več pa je težav s koncentracijo in povečuje se pozabljivost. Življenjska lahkotnost se vse bolj zmanjšuje, prav tako naša odločnost. Vse pogosteje nas obhajajo dvomi.

Stalna razpoložljivost v našem digitalnem svetu nam skrajšuje življenjsko dobo.

Če podnevi ni časa za oddih in odklop, se ponoči ne moremo izklopiti. In pojavljajo se temne misli, ko ponoči ležite budni v postelji. In težave se ponoči zdijo še večje, rešitev pa nemogoča. Občutimo strah, dvom in brezup. Neutemeljeno smo nesrečni.

Toda, takoj, ko se začne dan in spet posije sonce, se za večino nočnih ptic težave noči razblinijo. Za to nenavadno situacijo obstaja razlaga.

Ljudje proizvajamo spalni hormon melatonin za noč. Če ga imamo dovolj, dobro spimo vso noč do jutra. Zaradi stresa, polnega želodca ali poznega dela za računalnikom pa proizvedemo premalo hormona melatonina in naš spanec je moten.

Pogosto se prebujamo ali pa sploh ne moremo zaspati. V tem stanju budnosti melatonin – znan tudi kot “depresivni hormon” – sproža temne misli. Ko se zjutraj ta hormon razgradi, pa tudi težave izginejo.

Za zdrav spanec moramo torej proizvesti dovolj tega hormona. Kajti le, če imamo ponoči dovolj melatonina v telesu, se ne bomo več zbujali in bedeli ponoči. Z dovolj melatonina temne misli nimajo več možnosti.

Zaradi stresa, polnega želodca ali poznega dela za računalnikom pa proizvedemo premalo hormona melatonina in naš spanec je moten.

Pogosti spremljevalci stresa in tipični simptomi so vsakodnevna napetost v okončinah, mišični krči, bolečine v vratu ali hrbtu in glavoboli.

• Pojdite na večerni sprehod.
• Privoščite si prijetno sproščujočo kopel.
• Uživajte v prijetnem pogovoru ali lahkem večernem branju.
• Ne glejte brutalnih ali šokantnih filmov pozno v noč in ne zaspite takoj po gledanju.
• Večerja naj bo čimbolj zgodnja.
• Tik pred odhodom v posteljo popijte pomirjujoč čaj s sivko in meliso.
• Meditirajte.

Meditacija sprošča na vseh ravneh obstoja. Začnite z malo dihalne meditacije. Če želite to narediti, se udobno usedite. Globoko vdihnite s trebušno prepono in bodite še posebej pozorni na globok izdih.

Enostavno osredotočanje na lastno dihanje bo postavilo vsakdanje življenje in njegove zahteve v ozadje in spet boste začeli čutiti sebe.

Uredništvo:

Kako se znebiti nenehne napetosti

Petra Bracht v svojem članku obravnava stres, ki nastaja zaradi vsakodnevnih pritiskov ali neustreznih navad in se v njem ne dotika stresa zaradi težkih življenjskih situacij, kot so mobing v službi, neurejeni odnosi med partnerjema, ločitev ali smrt bližnje osebe, težave z otroki in finančne težave.

Moramo se zavedati, da se bo stres zaradi težkih življenjskih problemov zares zmanjšal ali odpravil šele, ko se bo razrešila, odpravila ali izzvenela situacija, ki ga je povzročila.

Dokler konflikta ne razrešimo ali odpravimo, bomo stalno pod stresom. Če bomo dovoljevali, da nerazrešena situacija traja v nedogled, bomo svoje zdravje zelo resno ogrozili.

Za rešitev življenjskega problema je potrebno »bika zagrabiti za roge« in nekaj v svojem življenju spremeniti.

Če gre za šikaniranje ali mobing v službi, lahko včasih pomaga odkrit pogovor, včasih pa pač ne. V vsakem primeru se je treba postaviti zase in jasno začrtati meje, do kod sodelavec ali delodajalec sme. Nadvse pomembno je obdržati svojo osebno integriteto. Kajti, če bomo zaradi strahu pred izgubo službe molčali, se podrejali in dovoljevali poniževanje, bo stres postal nevzdržen in življenje neznosno.

Zaradi nerazrešenih odnosov med partnerjema trpi vsa družina. Otroci so zaradi prepirov, jeznega molčanja, zamer ali ignoriranja med partnerjema negotovi in jih je strah. Na žalost se pogosto tudi ločitev, kot ena od možnih pozitivnih rešitev, pogosto spremeni v povod za izsiljevanje in s tem v še večji stres za vse udeležene. Učni problemi otrok in medvrstniško nasilje (pa naj gre za akterje ali žrtve) so le še vprašanje časa. In, nikakor ni redkost, še manj pa čudno, da v takih razmerah pogosto zboleva vsa družina.

Pogosta prehladna obolenja, težave s kožo in druge alergijske reakcije so vedno pokazatelj, da nekaj v naših medsebojnih odnosih ali našem dojemanju okolja in okoliščin, ni v redu; da smo zaradi nečesa v nenehnem stresu in konfliktu s samimi seboj, pa naj se tega zavedamo ali ne. Če se ne bomo lotili razreševanja dejanskega problema, je zgolj vprašanje časa, kdaj se bo pokazala težja bolezen.

Posebno poglavje so finančne težave. Lahko smo zaradi zgrešenih naložb ali napak, svojih ali tujih, nenadoma izgubili ogromno denarja, ki ga ni moč nadomestiti. Od šoka zaradi tovrstne izgube se je izjemno težko pobrati.

Na drugi strani pa obstaja vsakodnevna borba za preživetje v družinah, ki živijo na socialnem robu ali pod njim, ki povzroča, da stresu  ni videti ne konca, ne kraja – te žalostne teme v tem prispevku ne bom obravnavala. Ta situacija je posledica odločitev in ravnanja celotne družbe in zaradi tega zahteva tudi korenite spremembe v družbi. Topel čaj in lepa beseda tu ne bosta dovolj. Toda vendarle: vsaj lepa beseda in spoštljiv odnos do vsakogar v socialni stiski je minimum, kar lahko mi kot posamezniki storimo.

To so pritiski in stresne situacije, ki zahtevajo akcijo in spremembo ravnanja. Dostikrat zadošča že zamenjava službe in okolja. Včasih je treba za boljše partnerske odnose tudi malo popustiti v svojih zahtevah in pričakovanjih. Kadar je razhod vendarle edina rešitev, pa se skušajmo kar v največji meri odreči zameram in sovražnosti, predvsem pa nagajanju. Zamere, sovražnost, maščevalnost in nagajanje bodo le povečevali naš lastni stres.

Izguba drage osebe

Kaj pa, če smo iznenada ali zaradi bolezni nepreklicno izgubili drago osebo, partnerja, morda otroka ali starša? Izguba je boleča in stresna že sama po sebi, toda pogosto jo spremlja še strah pred osamljenostjo, občutek krivde, včasih je zaradi tega ogroženo materialno preživetje žalujočega. Z izgubo dragega človeka lahko izgubimo tudi življenjski smisel.

V primeru žalovanja si je vsekakor treba dovoliti čas in omogočiti, da gre proces žalovanja skozi vse potrebne faze. Veljalo bi prebrati knjigo ameriškega psihiatra in psihoterapevta Georga Bucaya z naslovom Pot solza, ki pripoveduje o potovanju skozi faze žalovanja.

Reševanja problema se je treba lotiti proaktivno

Poleg tega, da prenehamo z odlašanjem in se aktivno lotimo reševanja življenjskega problema, pa je enako pomembno:

– da se v tovrstnih situacijah ne zanemarimo telesno,

– da se kljub bolečini, strahu, jezi ali občutku nemoči skušamo kar najbolj izogibati psihoaktivnim snovem, ki nas lahko potisnejo še globje v stres.

– Da se vendarle potrudimo iti v naravo, v gozd, v hribe, v dobro družbo.

– Da se potrudimo in jemo hrano, ki je koristna za naše telo in se odpovemo čustvenemu nažiranju z neustreznimi jedmi.

– Da se obdamo s spoštljivimi ljudmi, ki nam dajejo občutek vrednosti.

– Da poiščemo sogovornika, pa naj bo to psihoterapevt ali laik, znanec ali prijatelj, ki mu bomo lahko zaupali naš problem. V kakovostnem pogovoru s tako osebo si bomo lahko strukturirali lastne misli in posledično lažje prišli do razrešitve problema.

Noč ni za premišljevanje! To vedo povedati ljudje že od nekdaj. Torej, za boljši spanec vendarle upoštevajte vse tiste ukrepe, ki jih predlaga Petra Bracht v svojem zapisu zgoraj.

K jasnejši misli vam lahko pomaga tudi rožmarin, ki aktivira srce in možgane. Več v prispevku: Zdravilne lastnosti rožmarina