»V svoji viziji vidim ljudi, ki vedo, kako naj živijo, da ne bodo zboleli. Vidim ljudi, ki se učijo in izkusijo, kako lahko spet ozdravijo. Vidim ljudi, katerih način življenja vodi do rezultatov s takim znanjem, da lahko aktivirajo svojega “notranjega zdravnika” na lastno odgovornost.

Moj izziv je zagotoviti ljudem informacije, ki jim to omogočajo.

Medicina, h kateri si prizadevam, uporablja vse vire znanja iz naturopatije, konvencionalne medicine in najnovejša znanstvena dognanja in posebno usposabljanje za »doktorja logične medicine«.«

Srčno žilne bolezni lahko preprečimo

S pravo prehrano lahko preprečimo srčno žilne bolezni, saj 70% teh bolezni povzroči prav neustrezna prehrana.

Kardiovaskularne bolezni so skupen izraz za bolezni srca in ožilja. Smrt zaradi srčno žilnih bolezni je najpogostejši vzrok smrti, saj zaradi njih vsako leto umre 18 milijonov ljudi po svetu. V Nemčiji vsako leto umre okoli 340.000 ljudi zaradi tega vzroka, to je skoraj 1.000 oseb na dan.

(Po podatkih NIJZ v Sloveniji zaradi teh bolezni umre letno 7.500 ljudi ali več kot 20 vsak dan – op.prev.)

Med temi je nekaj več žensk kot moških, od tega pa je polovica mlajših od 70 let.

Vzroki za srčno žilne bolezni so večplastni. Obstajajo dejavniki tveganja, na katere lahko vplivamo in tisti, na katere ne moremo.

Dejavniki, na katere ne moremo vplivati, so: starost, spol in genetska predispozicija. Genetski dejavniki pa imajo pri nastanku bolezni bistveno manjši vpliv, kot smo domnevali doslej.

K dejavnikom tveganja, na katere pa imamo vpliv, štejejo: visok krvni pritisk, prehrana, povišan holesterol, diabetes, prekomerna teža, kajenje, nezadostno gibanje, konzumacija alkohola in onesnaženje zraka, saj je odvisno od tega, kjer se nastaniš.

Vse to so dejavniki, na katere lahko vplivamo.

Prehrana ima osrednjo vlogo pri preprečevanju srčno žilnih bolezni. Več kot polovica srčno žilnih bolezni nastane zaradi neuravnotežene, bolje rečeno zaradi nezdrave prehrane.

Moški se zaradi napačne prehrane k srčno žilnim boleznim nagibajo bolj v mlajših letih, ženske pa nekje po 50.letu.

Kako lahko sami preprečimo srčno žilne bolezni

K preventivi sodijo: nižja poraba živil živalskega izvora, manjša poraba soli, predvsem pa povečanje deleža rastlinskih živil kot so: polnozrnati izdelki, sadje, zelenjava, stročnice, oreški, zelišča, solate, listnata zelenjava.

Z zamenjavo nasičenih maščob, ki jih uživamo z izdelki živalskega izvora, z nenasičenimi maščobnimi kislinami, katere pa dobimo s pomočjo kompleksnih ogljikovih hidratov z rastlinsko hrano, bomo znižali dejavnike tveganja za srčno žilne bolezni in s tem tudi smrtnost.

Transmaščobne kisline imajo tudi ekstremno negativen vpliv na maščobe v krvi in na krožeče vnetne markerje. Transmaščobne kisline so segrete maščobe, ki igrajo ogromno vlogo pri vnetnih procesih v telesu, pri tihih vnetjih, to je vnetjih, ki potekajo neopazno in vodijo v bolezni, o katerih danes govorim.

Transmaščobne kisline se nahajajo tudi v mlečnih izdelkih, v mesu, v hitri hrani, v pici, v burgerjih. Poleg tega se nahajajo še v pecivu kot so rogljički, krofi in piškoti ter v prigrizkih kot so čips, koruzni flips in popkorn.

Z nižjo porabo živil živalskega izvora, manjšo porabo soli, predvsem pa s povečanjem deleža rastlinskih živil kot so: polnozrnati izdelki, sadje, zelenjava, stročnice, oreški, zelišča, solate, listnata zelenjava, lahko preprečimo nastanek srčno žilnih bolezni.

Tudi povečana poraba sladkorja moti presnovo maščob.

Prekomerna poraba živil z velikim deležem soli in nasičenih maščobnih kislin je tesno povezana s povečanim tveganjem za kardiovaskularne bolezni kakor tudi za vse t.i. civilizacijske bolezni, ki so izbruhnile pred leti oziroma skoraj stoletje nazaj.

Dandanes se že pri otrocih kažejo prvi sledovi oblog v ožilju, kadar se hranijo pretežno z industrijsko predelano hrano.

Povezava na video posnetek

Srčno žilne bolezni lahko preprečimo:

Z znižanjem deleža

• živil živalskega izvora
• soli

S povečanjem deleža rastlinskih živil kot so:

• polnozrnati izdelki
• sadje
• zelenjava
• stročnice
• oreški in semena
• zelišča
• solate
• listnata zelenjava

Viri:

Ghaedi E, Mohammadi M, Mohammadi H, et al. (2019): Effects of a Paleolithic Diet on Cardiovascular Disease Risk Factors: A Systematic Review and Meta-Analysis of Randomized Controlled Trials. Adv Nutr 10 (4), 634-646.

Guasch-Ferré MG, Satija A, Blondin SA et al. (2019): Meta-analysis of randomized controlled trials of red meat consumption in comparison with various comparison diets on cardiovascular risk factors. Circulation 139 (15), 1828-1845

Hemler EC, Hu FB (2019): Plant-based diets for cardiovascular disease prevention: all plant foods are not created equal. Curr Atheroscler Rep 21(5): 18.

Key TJ, Appleby PN, Bradbury KE (2019): Consumption of meat, fish, dairy products, and eggs and risk of ischemic heart disease. Circulation 139 (25), 2835-2845.