Kislo zelje z jabolkom in semeni

Ste že kdaj pomislili, da bi kombinirali kislo zelje in jabolko? Če še niste, vam povem, da je to solata izjemno prijetnega okusa in osvežilna. Za tiste, ki presnega kislega zelja morda ne marajo, je ta solata način, da ga vzljubijo.

Poleg kulinaričnega vidika pa je enako pomemben tudi njen prehranski in zdravilni prispevek. Vaš mikrobiom vam bo hvaležen in prebava se bo uredila, če jo boste dali čim večkrat na jedilnik.

Ta solata je po svoji sestavi hranilen in povsem samostojen obrok. Toda, če bi vendarle radi pojedli nekaj toplega – ker je pač hladno – potem predtem ali pa zatem pojejte krožnik tople zelenjavne juhe.

Sestavine za 1 osebo:

  • 250 g kislega zelja*
  • 1 veliko jabolko
  • Pest bučnih semen
  • Pol pesti oreščkov katerekoli vrste (oreške in zrnje je dobro prehodno nekaj ur namakati)
  • Žlica brusnic ali rozin
  • Kakovostno olje po izbiri
  • *jabolčni kis ali sok limone – opcijsko

Priprava

Priprava solate vzame le dobrih 5 minut časa.

Najprej damo namočit suhe brusnice ali rozine.

*Kislega zelja ne spiramo. Zakaj bi zavrgli hranilne in mineralne snovi od fermentiranja? Toda včasih kupimo zelje, ki je pretirano slano. V tem primeru ga speremo, a ohranimo vodo za kasnejšo rabo ali pa jo kar popijemo.

V skledi z vilico razrahljamo kislo zelje. Sedaj na zelje na rezance nastrgamo oprano jabolko z lupino vred in oboje premešamo.

Dodamo oreške in semena in odcejene rozine oziroma brusnice in začinimo s kakovostnim oljem po izbiri.

Če smo zelje vendarle sprali, potem solata sedaj zahteva nekaj kisline. Zato v tem primeru solato še okisamo z jabolčnim kisom ali sokom limone.

Kdor v tej solati morda pogreša strok česna, naj ga mirno doda. Toda prej jo naj poskusi še brez česna.

Zakaj je dobro namakati semena, zrnje, oreške in stročnice?

Na kratko: vsa semena imajo v sebi naravno zaščito pred kaljenjem – fitinska kislina v ovoju – z namenom, da preživijo do takrat, ko bodo v naravi nastali ustrezni pogoji za njihovo kalitev.

Ti zaviralci kaljenja so za naš organizem strupeni – ne, ne bomo se kar zastrupili in umrli, seveda ne! Toda povzročajo dve neprijetnosti: ena je ta, da jih ljudje na dolgi rok slabo prenašamo, druga pa ta, da inhibitorji kaljenja zavirajo tudi absorbcijo mineralov in mineralov v sledovih iz hrane.

Te neprijetnosti preprečimo tako, da damo semena in oreščke za več ur namočit, najbolje čez noč. Za nas strupeni zaviralci se bodo razgradili, ker zrno »misli«, da je nastopil čas za kalitev.

Seveda bi bilo zamudno vsako peščico semen namakati sproti. Zato lahko določeno količino semen in oreščkov namočimo na zalogo. To nato osušimo in imamo pripravljeno za sprotno rabo. Osušimo jih v dehidratorju ali pečici na temperaturi nad 25 stopinj in malo manj kot 50 stopinj.

Različna semena, stročnice in oreščki zahtevajo tudi različne čase namakanja; stročnice na primer vsaj 12 ur. Najenostavneje rešimo to zahtevo tako, da izbrano damo namakat preko noči.

Por na buzaro