Ali se z “light” izdelki lahko dejansko shujša? In, ali so tudi bolj zdravi?

Poglejmo, kako je z označevanjem tako imenovanih “lahkih” živil in katere pasti nas zaradi tega čakajo.

Piše: dr. med. Petra Bracht

Ljudje, ki ne želijo preštevati kalorij ali se držati diet, pogosto preidejo na tako imenovane »lahke« izdelke. Tako lahko še naprej uživajo svoje najljubše izdelke in jedi in imajo pri tem občutek, da so za svojo postavo in svoje zdravje naredili dovolj,  in da jim ni treba storiti ničesar več. Kajti, gradijo na predpostavki, da bodo izgubili odvečno težo in postali vitki.

Toda, pogosto je ravno obratno.

Živila, ki vsebujejo vsaj 30 % manj maščob ali sladkorja od prvotnega, so lahko označena kot »lahka« ali »light«.

Kaj se se v resnici dogaja?

Zmanjšajo raven maščob v mlečnih izdelkih, sladkor v sladkarijah in brezalkoholnih pijačah pa nadomestijo z nadomestnimi sladili. Za nadomestna sladila se uporabljajo sintetični nadomestki sladkorja, kot so aspartam, sukraloza ali steviol glikozidi.

Zato, kadar v izdelku zmanjšajo število visoko kaloričnih dodatkov, kot sta maščoba in sladkor, to še ne pomeni, da je hrana tudi v resnici manj kalorična. Kajti če se na primer iz čipsa ali drugih prigrizkov odstrani maščoba, se pogosto uporabljajo tudi drugi nosilci okusa, kot sta sol in sladkor. Izdelek je glede vsebnosti maščob “lahek”, vendar ne manj kaloričen, kaj šele bolj zdrav v tradicionalnem smislu.

Koncept, ki dejansko stoji za lahkimi izdelki in je namenjen privabljanju potrošnikov, je varčevanje s kalorijami. V redkih primerih pa potrošniki dosežejo svojo idealno težo z »lahkimi« pijačami ali »lahkimi« prigrizki. Trženje izdelkov je tako učinkovito, da smo celo prepričani, da delamo nekaj dobrega za svoje zdravje in svojo postavo.

Na žalost pa večino ljudi pripelje do tega, da potem zaužije bistveno več te “lahke” hrane, saj se navaja, da »ni slaba« ali vsaj ne povzroča debelosti.

Obstaja tudi potencialni dejavnik zasvojenosti. Sladek okus sproži naš center nagrajevanja, nato pa možgani sprostijo dopamin. Hormon sreče je seveda treba obdržati čim dlje in zato ga želimo še več in tako nastane nekakšen učinek navajanja.

Druga negativna posledica konzumiranja industrijsko sladkanih izdelkov je ta, da nam sedaj naravno sladka in zdrava hrana, kot je sadje, ne nudi več tako velike količine sladkega okusa.

Brbončice so se tako navadile umetne sladkobe, da lahko sedaj tudi zrelo sadje vzbudi le malo veselja. In tako se vse bolj odmikamo od naravno sladkih dobrot.

Ne le, da vaša postava kljub vsemu ne bo taka, kot bi jo želeli, redno uživanje lahkih izdelkov lahko resno vpliva na vaše zdravje.

Študije so pokazale, da sladila, zlasti tista iz lahkih pijač, v kombinaciji s fosforno kislino dolgoročno povzročajo znatno škodo zobem. Hitro narašča tudi tveganje za debelost, kajti umetna sladila povečajo željo po sladki hrani, saj je v resnici nikoli ne potešijo. Mnoge ljudi dejansko mika, da bi zaužili še več peciva, piškotov in slanih prigrizkov, saj menda s prej zaužitimi lahkimi izdelki skorajda niso jedli kalorij.

Povrh vsega so ti izdelki pogosto zelo daleč od izvirnika in ta dejavnik še povečuje željo po živilih z veliko sladkorja in maščobami, namesto da bi jo omejili.

Telovadba in naravna hrana

Kaj je rešitev?

Svetujem vam, da se namesto zanašanja na »lahke« izdelke, trajno preklopite na polnovredno rastlinsko prehrano. Pojdite po korakih in izberite bolj zdrave prigrizke, ki jih vključite v svojo prehrano. Tako ne boste ničesar pogrešali, siti boste in spet se boste naučili ceniti naravno sladkobo. Tudi manjši grehi ne bodo takoj kaznovani in imeli posledic.

Namesto tega bodite pozorni na dobro ravnovesje in jejte vsaj 80 odstotkov zdrave in polnovredne hrane. Vsak dan telovadite. Omogočajte si tudi čim daljša obdobja brez stresa. Tako se bo tudi vaša teža sčasoma normalizirala.

Prispevek: Prehrana zoper bolečine in artrozo