O kavi

Dr. med. Petra Bracht

Dr. Petra Bracht

Danes bom govorila o kavi in ​​o tem, kako lahko v njej uživate na zdrav način.

Naj vam za začetek povem, da Nemci popijemo povprečno 160 litrov kave na leto. To je kar lepa številka, bi rekla. To je povprečno pol litra kave na dan na osebo. V ta podatek so všteti tudi otroci in tisti, ki kave ne pijejo. Torej, to je res veliko. Kava je postala kultna pijača in nepogrešljiv del vsakdana večine ljudi.

Obstajajo zagovorniki in kritiki takega uživanja kave.

Po moje je temna stran kave kofein, ki šteje med strupe za užitek.

Kaj pa kava brez kofeina?

Odstranjevanje kofeina

Mislim, da je brezkofeinska kava dobra ideja. Toda bodite previdni. Pri konvencionalnem postopku dekofeinizacije običajno uporabljajo snov, imenovano diklorometan, za katero pa obstaja sum, da je rakotvoren.

Znano je, da uporabljajo tudi metilen klorid, ki je bližnji sorodnik kloroforma, torej narkotik.

Uporabljajo ga kot topilo za kavo in čaj za odstranjevanje kofeina, grenkobe in dražilnih snovi.

Hm, kava s kofeinom ni zdrava, pa tudi brez kofeina ni zdrava …

Vendar obstaja rešitev. Obstaja namreč organski postopek za odstranjevanje kofeina. Pri tem uporabljajo vodno paro, ki razbije stene zrna in nase veže kofein.

To je zapleten proces in taka kava je tudi dražja. Toda ta postopek zaščiti tudi aromo v kavi.

Na splošno bi se morali odločati samo za ekološko in organsko pripravljeno kavo.

Četudi sedaj porečete, da brezkofeinska kava za vas ne pride v poštev, ker potrebujete tisti sunek zjutraj, potem vseeno berite dalje, saj boste izvedeli še nekaj o postopkih predelave in vrstah kave.

Torej, pri konvencionalni predelavi kave veliko uporabljajo strupene snovi, kot so diazinon ali endosulfan in druge.

Najbolje je izbrati vrsto kave z malo akrilamida. Morda se nekateri še spomnite škandala okoli te snovi, ko je prišla v  tisk zaradi svojega zelo toksičnega rakotvornega učinka, ki nastane med praženjem kave.

Vrsta kave

Tudi vrsta kave je zelo pomembna.

Portugalska znanstvenica Geta Alves je ugotovila, da sorta arabica vsebuje polovico manj strupa kot sorta robusta.

Zato ne pozabite, da se arabica začne z A in bi morala biti vedno prva izbira za dobro kavo.

Praženje kave

Kakovost je odvisna tudi od načina praženja.

Hitro praženje, ko zrna pražijo pri 400°C približno minuto in pol, povzroči visoko kislost kave. To se dejansko lahko pozna v želodcu.

Boljši so torej postopki počasnega praženja, pri katerih kavo pražijo 25 minut pri največ 230°C.

Priprava kave

Naj vam dam še zadnji nasvet: hladno kuhana kava.

To je še vedno relativno neznan način priprave. Je insajderski nasvet med poznavalci kave, ki pa je zelo smiseln, kajti z vročo vodo dišave veliko hitreje uničimo. Toplota namreč ustvarja tudi nove kemične spojine, ki lahko privedejo do izgube naravne arome.

Pri hladnem postopku priprave kave se ohrani aroma in okus kave je intenzivnejši. Vsebuje pa bistveno nižjo vsebnost kisline.

In še več, hladno kuhana kava vsebuje samo dve tretjini kofeina običajne kave.

Recept

Torej, vzemite 100 gramov svoje najljubše kave, po možnosti arabice in dodajte pol litra hladne po možnosti prečiščene vode.

Nato dobro premešajte in pustite stati čez noč na sobni temperaturi.

Nato kavo prelijte skozi fino cedilo in nato še skozi nebeljen kavni filter.

Tako dobite koncentrat, ki ga lahko uporabljate naslednja dva tedna, če ga hranite v hladilniku.

Če želite piti vročo kavo, potem vzemite 50 mililitrov tega koncentrata in dodajte 150 mililitrov vroče vode.

In uživajte v veliko bolj zdravi, vroči ali hladni kavi z nekaj manj kofeina.

Upam, da vam bo všeč. Morda že poznate ta postopek, ali pa boste sedaj to prvič poskusili. Vsekakor komentirajte vašo izkušnjo.

Povezava na video posnetek: Cold brew Kaffe gesünder?

Priredba video posnetka: Mojca Zelenko

Povzetek dejstev  

DA

 

NE
PRIDELAVA Ekološka Konvencionalna
PRAŽENJE Počasno: 25 min. max 230˚C Hitro: 1,5 min, 400˚C
DEKOFEINIZACIJA Vodna para Diazinon, endosulfan, akrilamid
VRSTA KAVE Arabica Robusta
PRIPRAVA Hladno kuhana Klasično vroče kuhana
Prispevek: Zakisanost telesa nas stara