Fascija

Kaj je fascija?

Čisto na kratko o fasciji

Fascija je izraz za vezivno tkivo in predstavlja kite, tetive in vso vezivo (mrena, ovojnice) okoli mišic in okoli posamičnih mišičnih vlaken v telesu. Fascijo si predstavljajte kot tridimenzionalno pajkovo mrežo, ki drži vse celice in organe na svojem mestu.

Če bi iz telesa odstranili vse celice, ki niso fascija in pustili le celice, ki tvorijo fascijo, bi bil človek videti enako kot prej, le da, kot izpraznjena vreča. Celice brez fascije pa bi ležale brez oblike kot luža.

Po navedbi raziskovalca fascij dr. Roberta Schleipa, tehta fascija od 18 do 23 kg.

Sestavljajo jo: voda, beljakovini kolagen in elastin ter glicin, lizin.

  

Fascijo »pletejo« celice, imenovane fibroblasti in to počno neprestano 24 ur na dan vse življenje do smrti. Fibroblasti jo pletejo po programih v naših možganih. Na te programe pa vplivamo mi sami z našim gibanjem ali negibanjem, kajti fascija vedno sledi mišici.

Če mišice uporabljamo v različnih položajih, se jim sproti prilagaja tudi fascija in ostane prožna. Če jih ne uporabljamo, pa se fascija prilagodi na skrajšane dolžine mišic in postane vse bolj neprožna in sprijeta.

Kako vemo, da je fascija neprožna?

Zelo enostavno. Ne moremo več opravljati nekaterih gibov: težko ali sploh ne počepnemo, težko zravnamo telo ali komolec. Čutimo, da nas nekaj veže ali blokira v ramenih, kolkih ali križu.

Ja, in pogosto se prične oglašati tudi bolečina. Telo zaradi prevelike napetosti sproži alarm.

Podrobneje o bolečini lahko preberete v knjigah Laž o artrozi, Koleno – odpravite bolečine sami in Hrbet – odpravite bolečine sami.

Kako lahko naredimo fascijo spet prožno?

Če želimo fibroblaste pripraviti do tega, da bodo spletali bolj prožno fascijo, bomo morali spremeniti naše programe v možganih. Te pa lahko spreminjamo le z rednimi razteznimi vajami. Z Liebscher & Bracht razteznimi vajami raztezamo mišice – v bistvu raztezamo fascijo! – jih krepimo v novih položajih in postopoma se bo tudi fascija prilagodila na nove daljše dolžine in postala prožnejša.

Kar smo pritrenirali, lahko tudi odtreniramo. (Liebscher&Bracht)

Vsekakor pa je treba razmisliti tudi o ustreznosti prehrane in čimbolj omejiti tisto hrano, ki škoduje.

Kako na fascijo vplivata prehrana in stres?

Naj navedem samo dve dejstvi o vplivu prehrane na fascijo:

• Rafinirani sladkor fascijo dobesedno karamelizira, da postane krhka.
• Živalske beljakovine jo izsušujejo; fascija se sprime, zadebeli in postane neprožna ter dovzetna za poškodbe.

Torej, omejite pretirano uporabo rafiniranega sladkorja (ne izogibajte se sadju!) in konzumacijo izdelkov živalskega izvora ter drugih industrijsko procesiranih izdelkov.

Kar zadeva stres, pa so ugotovili, da fibroblasti pletejo še posebej zatesnjeno fascijo, kadar smo pod stresom.

Za optimalno zdravje svoje fascije bomo torej poskrbeli s čim več raznovrstnega gibanja, z ustrezno prehrano in s kar največ sproščanja v našem življenju.

Fascija ne mara:

• enostranskega gibanja (sedenje za pisalno mizo ali ležanje na kavču je enostransko gibanje; ponavljajoči gibi pri delu ali športih z obremenitvijo ali brez),
• rafiniranega sladkorja,
• živalskih beljakovin,
• industrijsko procesirane hrane,
• stresa.

Fascijalna masaža

Da bi našo fascijo spet oživili, se pravi nahranili in zmehčali, si poleg usmerjenih razteznih vaj pomagamo tudi z masažo fascije.

Za fascijalno masažo uporabljamo posebne valje in žogice, ki jih je razvil Roland Liebscher-Bracht. Izdelek je patentiran.

Lahko pa uporabimo tudi ustrezne nadomestke iz gospodinjstva. Najprimernejši so teniška žogica namesto male žogice; večjo žogico pa lahko za silo nadomesti trša pasja ali otroška žoga. Za valje nam lahko služi mala okrogla o,5 l plastenka za vodo in velika z utorom (1,5 l ) Napolnite jih lahko z vodo ali peskom in okoli ovijete brisačo ali peno, da bo mehkejša na dotik.

Izdelki, ki jih dobite v športnih trgovinah, so le na videz podobni in ne ustrezajo ciljem, ki jih želimo doseči z masažo fascij po metodi Liebscher&Bracht. Zatorej je bolje, da uporabimo kar nadomestke od doma, ki so brezplačni.

Za ponovno pridobitev gibljivosti in večje prožnosti je poleg razteznih vaj fascijalna masaža izrednega pomena. Poglejmo, zakaj.

Dobrobiti fascijalne masaže so naslednje:

• oživitev presnove v globinah mišic in ob kosti,
• sproščanje napetosti v mišicah in fasciji/mehčanje tkiva,
• uporaba različnih sklepnih kotov

Oživitev presnove v globinah in ob kosti

Tam, kjer so v vezivnem tkivu ali fasciji nastala sprijetja (“zafilcanje”), t.i. ožine ali ozka grla, tam se je tudi presnova drastično upočasnila ali celo zaustavila. Hranila skozi zóžana mesta ne morejo prehajati, prav tako pa se ne morejo odstranjevati celični odpadki in toksini.

Z valjem ali žogico pri masaži dobesedno fizično porivamo medceličnino skozi ta sprijetja. Na izpodrinjeno mesto lahko sedaj prihajajo do celic sveža hranila. Celične odpadke in toksine pa odrivamo dalje, da se lažje vključijo v limfni transportni sistem in tako zapustijo telo.

Med masažo (valjanjem) bomo na nekaterih mestih začutili občutljivost ali celo bolečino. Prav tam so največja zóžanja in prav tam telo potrebuje našo pomoč.

Na takih mestih pa vendarle masiramo le s toliko pritiska, da je bolečina še ravno prav znosna. Torej, nikakor ne pretiravamo.

Sproščanje napetosti v mišicah in fasciji

Dobro veste, da vsaka masaža sprošča mišice. No, to pa lahko sedaj počnemo tudi sami s to samomasažo z Liebscher & Bracht valji in žogicami. Pravzaprav imamo še to prednost, da lahko masiramo prav tista območja, kjer se nahajajo največje napetosti, saj sami najbolje poznamo tista mesta.

Ko mišične napetosti tako sprostimo in s tem tkiva tudi zmehčamo, bomo lažje izvajali druge aktivnosti. Tudi raztezne vaje bo lažje izvajati po masaži.

Uporaba različnih sklepnih kotov

Pri fascijalni masaži moramo zavzemati različne položaje, da bi lahko dosegli in masirali izbrani del telesa. To nas pa primora v take položaje, ki smo jih v vsakodnevnem življenju v veliki meri opustili.

Naši sklepi v zapestju, ramenih, kolenih itd lahko zaradi tega končno zavzemajo tudi druge sklepne kote, ki jih sicer zanemarjamo, a so genetsko predvideni. In zaradi tega bodo lahko spet postali bolj gibljivi in hrustanec nam bo hvaležen.

Pozitivni stranski učinek fascijalne masaže je torej tudi “telovadba”.

Kako masiramo

Nadvse je pomembno, da masiramo z enakomernim pritiskom, krepko in le v eno smer – proti srcu.

To pomeni, če smo valjali z malo žogico recimo ključnico od sredine nad prsnico proti ramenu in bi radi ponovili, potem žogico ponovno nastavimo na sredino na prsnico in masiramo po ključnici navzven proti ramenu.

Ali, če smo z valjem masirali od kolena proti zadnjici, potem se nikakor ne povaljamo nazaj v nasprotno smer, temveč valj ponovno podstavimo pod kolenski pregib in valjamo proti zadnjici.

Fascijalna masaža stopala – video

Fascijalna masaža rok – video

Thomas Myers – Fascija