Raznolika prehrana

Raznolika prehrana – enostranska prehrana

Raznolika prehrana, zlasti tista iz rastlinskega sveta, je eno najpomembnejših prehranskih načel. Dr. Petra Bracht pravi: pojejte na teden 35 različnih rastlin.

Spodnji tekst je izvleček dela predavanja o prehrani dr. med. Petre Bracht.

Morda ste že slišali, da bi morali na teden zaužiti določeno število različnih rastlinskih živil, ker je to izjemno pomembno za zdravo črevesno floro. To število je določeno na 30.

Jaz sem to število dvignila na 35. Ker je lažje deljivo s 7, torej vsaj po 5 različnih rastlin na dan in tako smo po enem tednu razveselili svoje telo s 35 različnimi rastlinami.

Razveselite svoje telo z raznoliko hrano

Vidite, ne gre za to, da bi jedli vedno manj, pač pa za čim bolj raznoliko prehrano.

Zakaj?

Imamo dve neločljivo povezani temi: mikrobiom in fitokemikalije.

Mikrobiom

Naše črevesje ni zgolj cev, dolga 6,5 metra, ki se začne pri ustnicah, konča pa pri anusu. V tej »cevi« živijo ogromne združbe mikroorganizmov. Ekosistem v našem črevesju je največji na svetu. Si lahko to predstavljate?

V resnici smo to šele pred kratkim začeli razumeti s pomočjo konvencionalne medicine. Šele zdaj smo začeli dojemati, kako intenzivno ti mikroorganizmi komunicirajo z našimi telesi.

Kaj ti mikroorganizmi prejmejo, je bistveno in odločilno odvisno od tega, kaj jemo vsak dan.

Ti mikroorganizmi obožujejo vlaknine, saj jih te hranijo in omogočajo njihovo raznolikost. Mi pa si želimo, da se bodo v našem mikrobiomu čim hitreje razvili karseda raznoliko.

Polnozrnata žita so prva podlaga za to. In tudi nočemo jesti iste zelenjave vsak dan. Zaradi tega bo tudi imunski sistem bistveno močnejši.

Če imamo krepak imunski sistem, se lahko veliko bolje spopademo s patogeni in toksini.

Zelo je pomembno, da ta imunski sistem redno vzdržujemo, saj vsi nabiramo leta življenja. Zato je prav takrat pomembno imeti močan imunski sistem.

In tako pridemo do fitokemikalij.

Fitokemikalije

Fitokemikalije so snovi, ki jih najdemo v rastlinski hrani. To so pigmenti. So aromatične spojine, ki jih vidimo, vonjamo in okušamo.

To so snovi, ki jih vsaka rastlina proizvaja sama. S temi snovmi se rastline zaščitijo pred UV-žarki, plenilci in patogeni.

Zato rastline proizvajajo te barve in dišave. Mi pa te čudovite snovi zaužijemo skupaj s hrano.

Te snovi se izražajo kot polifenoli, flavonoidi, androcianini, karotenoidi, glukozinolati in mnogi, mnogi drugi. Te izraze ste zagotovo že slišali.

Vloga fitokemikalij v telesu

Predstavljajte si, da so te fitokemikalije kot močna povečevalna stekla, ki jih lahko uporabi vsaka imunska celica in jim omogočajo, da celice »vidijo«, katere snovi prihajajo v telo in preverjajo: “Ej, ali je to škodljiv patogen? Ali je to toksin? Ali to potrebujem, da moje telo postane močno? Ali je to na primer rakava celica?”

In boljši kot je »vid« imunskega sistema, učinkoviteje se lahko odloči, kaj storiti: “Dobre noter, slabe ven, slabe noter,” ali obratno.

Zato je tako pomembno, da imamo veliko teh fitokemikalij. Sedaj to potrjuje znanost in raziskave. Potrjujejo, da so te fitokemikalije vsaj tako pomembne kot vsa druga mikrohranila.

Spomnite se, da se je že od nekdaj reklo, da je korenje dobro za vaše oči, za vašo mrežnico. To je sedaj tudi znanstveno preverjeno. In še marsikaj tega, kar so rekli nekoč, počasi dobiva potrditve v znanosti. No, marsikatero prepričanje pa se, vsaj dandanes, izkaže za neutemeljeno

Eno najpomembnejših prehranskih načel

Torej raznolika prehrana, zlasti iz rastlinskega sveta, je eno najpomembnejših prehranskih načel.

Obstajajo obsežne študije o mikrobiomu, o naši črevesni flori, ki so pokazale, da so imeli ljudje, ki so jedli več kot 30 različnih rastlin na teden, bistveno večjo raznolikost nekaterih zdravih črevesnih bakterij oziroma razlike v njihovi mikrobni sestavi kot ljudje, ki so jedli zelo malo različnih rastlin.

Zanimivo je to, da je trenutno med slednjimi ogromno športnikov, ki se odločijo za lažjo pot. Pa tudi mnogi ljudje, zlasti mlajši moški, ki niso tako navdušeni nad kuhanjem, so popolnoma zadovoljni, da ves čas jedo riž, piščanca za beljakovine in brokoli zraven, ker je brokoli pač tako zdrav.

Res ne more biti dobro, da jeste to vsak dan in ne spreminjate svoje prehrane.

Zdaj pa vprašanje: kako priti do takega števila rastlin?

Marsikdo jih najbrž niti našteti ne bi znal, kaj šele prepoznati za svoj jedilnik, žal.

Po vsem svetu obstaja na tisoče užitnih rastlinskih vrst. Natančneje: trenutno so prepoznali 7039 užitnih rastlinskih vrst.

Za primerjavo poglejmo, kako je pri mesu.

Svetovna živinoreja temelji na 40 vrstah različnih živali. Sem niso prištete divje živali. Evropska živinoreja je osredotočena le na nekaj živali, predvsem na svinjino, piščanca, govedino in purana. A obstajajo še jagnjetina, raca, gos, zajec in divjačina, ki se redko uživajo.

 FAO (Organizacijo za prehrano in kmetijstvo) govori o 2000 vrstah divjih živali, ki se po svetu uživajo za prehrano.

Ljudje bi lahko črpali iz neverjetne biotske raznovrstnosti, a kljub temu vedno znova jemo iste stvari.

Lahko bi imeli neskončno raznolikost, zlasti v rastlinskem kraljestvu, ki nam ponuja na tisoče možnosti, ki jih komaj izkoriščamo. Poglejmo samo »običajna« jabolka, ki imajo toliko različnih sort. Imajo toliko različnih okusov in toliko različnih koristnih lastnosti za telo.

A večina ljudi običajno kupuje samo eno svojo priljubljeno vrsto.

Biotska raznovrstnost

Med rastline poleg sadja sodijo še stročnice, polnozrnata žita, korenovke, gomolji, križnice (različne vrste zelja, ohrovta, brokolija …), psevdožita, oreščki, semena, zelišča, solate, začimbe, jagodičje …

Poleg tega obstaja znotraj vsake vrste rastlin še toliko različnih sort.

Možnosti za raznoliko prehrano je ogromno, četudi ne moremo imeti vsega tega doma. Zadošča že, če imamo na zalogi vedno nekaj stvari. Že v našem okolju najdemo ogromno raznolikih rastlin.

Samo v družini stročnic obstaja 625 različnih užitnih vrst, ki imajo vse tudi različen okus.

Večina nas pozna: lečo, čičeriko, sojo, grah, volčji bob. Toda tu so še ves fižol: črni, beli, rdeči fižol, fižol v zrnju, stročji, pinto fižol, mungo fižol, azuki fižol in seveda arašidi. Vse te vrste imajo ne le različen okus, temveč tudi prehranske sestavine in lastnosti.

Poglejmo še oreščke: orehi, lešniki, mandlji, pistacije, indijski oreščki, pekan orehi, brazilski oreščki, makadamija …

Potem semena: lanena semena, konopljina semena, chia semena, sezamova semena,  sončnična semena, bučna semena …

Ne pozabimo še naša zelišča: peteršilj, timijan, bazilika, meta, origano, šatraj, kumina, koriander …

In tu so še samonikle rastline:  regrat, ozkolistni trpotec, bela metlika ali divja špinača, trobentice, marjetice, črnoglavka …

In gobe.

Biološko gledano pravzaprav ne spadajo v rastlinsko kraljestvo. Glive niso ne rastline ne živali. Pravzaprav tvorijo svoje kraljestvo, namreč, kraljestvo gliv. To je precej fascinantno, saj so glive z evolucijskega vidika očitno še bolj povezane z živalmi kot z rastlinami.

To je zato, ker ne fotosintetizirajo in nimajo klorofila. Namesto tega absorbirajo organska hranila iz zemlje in okolja. Zato se ta živila imenujejo užitne gobe. Te pa vključujejo šampinjone, jurčke, lisičke, šitake, ostrigarje, kraljeve ostrigarje, smrčke, tartufe …

Prevod in obdelava teksta: Mojca Zelenko

Kako vsak dan pojesti 5 novih različnih rastlin?