Dnevi odprtih vrat

Dnevi odprtih vrat- povzetek predstavitve L & B – metode

1. Kaj je fascija

To je vezivno tkivo, ki ne le obdaja mišice in organe, temveč jih povsem prepreda in tako drži vse na svojem mestu. Sestavljena je iz (približno) 63% vode, 25% kolagena ter 2% drugih beljakovin, kot so lizin, glicin … Brez fascije bi vse ostale celice v telesu bile le kot luža vode brez oblike.

Pred desetletji vezivnemu tkivu niso posvečali ustrezne pozornosti, danes pa vemo, da je fascija organ. Fascija odraslega človeka tehta od 18 – 23 kg.

V telesu imamo nekaj glavnih fascijalnih verig in sicer: sprednja, zadašnja, dve stranski in dve spiralni verigi. V teh verigah se nahajajo plasti mišic in zdrava fascija omogoča, da je naše telo stabilno in da se lahko koordinirano premikamo.

Fascija ne mara rafiniranega sladkorja (postane krhka), živalskih beljakovin (postane izsušena) in stresa (postane zgoščena in neprožna). Več o fasciji: Fascija  in Thomas Myers – fascija .

2. Odnos med mišico in fascijo

Upravljamo lahko mišice, ne moremo pa neposredno upravljati fascije. Toda fascija ves čas sledi mišici.

Kaj to pomeni?

Ko na primer iztegnemo roko, se iztegnejo mišice notranje iztegovalke roke, fascija pa se razteza skupaj z njimi. Ko roko pokrčimo, se mišice iztegovalke roke skrajšajo in z njimi fascija. Logično! porečete.

Toda tu je zanka.

Fascijo spletajo celice imenovane fibroblasti. Ti fibroblasti so neprestano na delu, 24 ur na dan vse življenje vse do smrti. Ko mi premikamo mišice, se fascija premika skupaj z mišico. Če jih ne premikamo, tudi ona ne dela. Oziroma dela, po zaslugi fribroblastov še kako dela!

Kajti:

če mišice izvajajo le omejen obseg raztezanja (prekomerno sedenje, enostranski položaji in ponavljajoči se položaji), se fascija temu prilagodi. Fibroblasti slej ko prej ugotovijo (preko možganov seveda), da ni več potrebe po dolgi, rahli in prožni fasciji, in jo začenjo plesti na tisto dolžino, v kateri se mišice večino časa nahajajo.

In tako nekega dne ugotovimo, da nekaterih gibov ne moremo več narediti v takem obsegu kot prej, kajti fascija je sedaj “natrenirana” na skrajšane mišice.

3. Bolečina

Po Liebscher & Bracht razlagi je bolečina opozorilo, da so v telesu previsoke napetosti v mišicah in fasciji in da so sklepi ogroženi. (Pozor: tu ne govorimo o strukturalni bolečini, ki nastane ob poškodbah.)

Do previskoh napetosti v tkivih prihaja zaradi našega vsakdanjega življenjskega profila: nedokončani gibi, ponavljajoči enostranski gibi (sedenje je ponavljajoč enostranski položaj), skratka pomanjkanje različnega in raznovrstnega gibanja.

Bolečina torej ni posledica obrabe hrustanca in drugih degenerativnih sprememb, čeprav se pojavlja sočasno.

Zakaj?

Ker imamo situacije, ko:

  • obstaja obraba in sočasno bolečina,
  • obstaja obraba, bolečine ni,
  • obstaja bolečina, a nobena naprava ne pokaže sprememb v tkivih,

kar pa prepričanje, da obraba hrustanca v sklepu povzroča bolečino, povsem izpodbije. Bolečina in obraba in druge degenerativne spremembe imajo isti vzrok: previsoke napetosti v tkivih.

4. Rešitev

Po zaslugi aktivnosti fibroblastov, ki fascijo neprestano prilagajajo našemu gibanju, imamo možnost, da si naš enostransko natreniran gibalni profil lahko spet odtreniramo.

Če bomo torej spet uvedli raznovrstne gibe v naš vsakdan, bomo slej ko prej pripravili fibroblaste do tega, da bodo začeli plesti bolj zračno in prožno fascijo. S tem si bomo omogočili večjo prožnost telesa in odpravo previsokih napetosti v tkivih in posledično zmanjšanje in odpravo bolečin.

Seveda je obenem treba premisliti še o svoji prehrani in obvladovanju stresa ter drugih škodljivih dejavnikih iz okolja.

Lahko bomo zavrteli biološko uro nazaj.

5. Liebscher & Bracht vaje

L&B vaje odpravljajo vzroke bolečin. Z njimi ciljano raztezamo prav tista območja v mišicah in fasciji, kjer so nastale skrajšave in sprijetja. Toda, ne le raztezamo, ampak sočasno mišice tudi krepimo.

Vsaka dve-minutna L&B vaja vsebuje raztezanje mišice in sočasno njihovo krepitev.

Pomembno: s to vadbo mišico krepimo, ko je ta iztegnjena in jo treniramo, da bo spet sposobna držati sklepno špranjo ustrezno razmaknjeno.

S fascijalno masažo pa oživimo metabolizem v globinah in ob kosti in obenem tudi sistematično mehčamo tkiva.

Ponazoritev z elastiko
Fascija

Z elastiko smo skušali ponazoriti obnašanje mišic in fascije v našem vsakodnevnem življenju. Trenutno je elastika v “nevtralnem” položaju. Situacija se spremeni, ko sedemo.

Fascija

V sedečem položaju se je elastika na hrbtu napela, zadaj v nogi in spredaj v trebušnem delu pa je postala ohlapna. Mišice so na teh mestih trajno v skrajšanem položaju, v hrbtu pa prenapete.

Ker veliko preveč sedimo, se napetosti v hrbtnem delu ne sprostijo in se seštevajo.  “Ohlapnost” fascije zaradi skrajšane mišice pa fibroblasti rešujejo tako, da veselo popravljajo fascijo na skrajšano dolžino mišice.  Telo počasi in neopazno prihaja vse bolj iz ravnovesja. In tako smo si sami pritrenirali to, da se nekega dne ne moremo več povsem izravnati. In začne nas boleti tukaj in tam …

Toda, kar smo pritrenirali, lahko tudi odtreniramo. (Liebscher & Bracht)

Pri odpravi bolečin si torej lahko pomagamo sami.

A to pomeni, da bomo morali v svojem življenjskem slogu nekaj spremeniti.