Avtor: Roland Liebscher-Bracht

Nespecifični simptomi in običajna diagnostika

Sindrom sakroiliakalnega sklepa (v nadaljevanju sindrom SIS – ta izraz je le prevod nemškega poimenovanja simptomov v diagnozah na območju križnega dela hrbtenice in ga slovenski medicinski slovar Termania ne vsebuje. Pri nas je temu najbližji izraz »bolečinski sindrom« za opis simptomov v tem delu telesa – op.prev.) je le ena izmed številnih razlikovalnih diagnoz za bolečine v križu, zato je ugotavljanje pogostosti prav tako težko, kot natančna diagnoza. Prevalenca sindroma sakroiliakalnega sklepa se giblje med vrednostmi od 10 do 26,6 odstotka. (Vir: Eine gesundheitliche, psychosoziale und schmerzrelevante Betrachtung – zdravstveni, psihosocialni in bolečinski vidik. Otvoritvena disertacija za pridobitev doktorata iz medicine na medicinski fakulteti Univerze Albert-Ludwigs v Freiburgu v Breisgau.)

Tako kot pri mnogih drugih boleznih ali bolečinskih stanjih so simptomi bolečine v sakroiliakalnem sklepu pogosto nespecifične. Za tipični sindrom SIS označijo večinoma enostranske bolečine v spodnjem delu hrbta, v glavnem na eni strani, v dimljah in v zadnjici, ki morda izžarevajo vse do kolena.

Bolečina, ki jo povzroči blokiran ali zamaknjen sakroiliakalni sklep, je lahko akutna ali kronična. Pogosto bolečina postane opazna le zaradi nepravilnega gibanja, dolgega sedenja ali nepravilne obremenitve. Ko se bolečina enkrat pojavi, se v mnogih primerih redno vrača, v nekaterih primerih pa sploh ne izgine. Tisti, ki so prizadeti s sindromom SIS, jo pogosto opišejo kot nihajočo in da se je pojavila spontano.

Bolečine, ki se pojavljajo v okviru sindroma SIS kot so bolečine v dimljah, stranskem delu medenice ali v kolku, se lahko pojavljajo tudi pri drugih “boleznih”, kot so hernija diska in artroza (obraba) kolka.

Mnogi bolniki se pritožujejo tudi zaradi nelagodja pri sedenju, zaradi česar so se sami naučili sedeti enostransko.

Kaj je lahko usodno zaradi enostranskih obremenitev in posledic drže za olajšanje bolečin, boste prebrali v poglavju Vzroki za bolečine v križu.

Kako k problemu pristopa konvencionalna medicina

Večina prizadetih se zaradi bolečin v križu, ki trajajo več dni in se lahko tako povečajo, da se celo ne morejo več premakniti, obrne na zdravnika, ki mu zaupa. Razumljivo – nihče ne trpi prostovoljno! Ko gre za razgovor ali pregled, zdravnik najprej postavi tipična vprašanja. Da bi dobil predstavo o simptomih, bi med drugim rad vedel, kdaj so se fizični simptomi prvič pojavili.

Kako se lahko pri bolniku sproži bolečina in v kakšnih okoliščinah se lahko stanje izboljša? Odločilno vlogo pri raziskovanju vzroka imajo tudi že obstoječe bolezni, družinska dedna zgodovina in natančna lokalizacija bolečine.

Odgovori na ta vprašanja večinoma vodijo k zgoraj opisanim simptomom: bolečina prizadene zadnjico, noge, boke, dimlje in celotno spodnje področje hrbtenice (ledvena hrbtenica in križ). Ko je odgovorni zdravnik dovolj obveščen o bolnikovi anamnezi, sledi fizični pregled, ki lahko vključuje tudi nekatere teste na bolniku.

Če do bolečine ni prišlo po nesreči ali drugih očitnih vzrokih, zdravnik s tako imenovanimi provokacijskimi testi preveri odziv sakroiliakalnega sklepa na določene premike.

Provokacijski testi

Za provokacijske teste križnično črevničnega sklepa obstaja več možnosti. Če ste doslej zaradi zgoraj omenjenih bolečinskih stanj že obiskali zdravniško ordinacijo, potem to tako ali drugače poznate. V večini kliničnih pregledov pacient leži na terapevtski mizi. Lečeči zdravnik nato izvaja test, s katerim skuša izzvati bolečino, ki pri bolniku povzroči značilne simptome. Ta test pogosto vključuje spremembo položaja nog in hrbta ter premik spodnjih okončin v različne položaje.

Pogosto se uporablja kombinacija več preskusnih metod, saj sam test ne more zanesljivo potrditi diagnoze »sindrom sakroiliakalnega sklepa«. Če tipične simptome sproži več testov, je diagnoza relativno zanesljiva. Toda kaj vam to prinaša? V večini primerov, ko se bo vaš zdravnik osredotočil le na bolečino križnično črevničnega sklepa, z našega vidika pravzaprav ne bo pozoren na dejanski vzrok.

Zakaj za nas diagnoze niso vedno pomembne

Verjetno boste presenečeni, če vam povemo, da je diagnoza sindrom SIS za nas drugotnega pomena. Veliko več nam pomeni, da razumete, kako nastane bolečina, in kaj lahko sami storite, da se je dolgoročno znebite. Kadar želimo to storiti, se osredotočimo na vzrok, ne pa zgolj na boj proti simptomom. Verjetno ste že sami poskusili z zdravili proti bolečinam in prilagajanjem svoje drže za ublažitev bolečin, toda najbrž brez želenega uspeha.

Prosim, ne razumite napak: diagnoze so pomembne za smiselno uporabo terapije. Vendar pa so naše izkušnje pokazale, da ima večina bolečin v hrbtu isti vzrok. Toda, to ni vidno na nobenem rentgenskem posnetku ali kateri koli drugi metodi slikanja kot sta MR ali CT.

Želimo vas opozoriti pred prenagljenim korakom, ki je lahko priporočena operacija ali jemanje močnih sredstev proti bolečinam. K nam (ordinacija Liebscher&Bracht v Nemčiji) pride mnogo bolnikov, ki kljub operaciji še naprej trpijo zaradi bolečin, včasih celo še bolj kot pred njo, ali pa so tik pred drugo operacijo. Toda, to se ne bi smelo dogajati!

V nadaljevanju vas želim razsvetliti s svojim védenjem in znanjem o izvoru bolečine in z vami deliti naše izkušnje iz več kot tridesetletnega zdravljenja bolečin. Spoznajte, kako dejansko nastane bolečina v sakroiliakalnem sklepu.

Zgradba sakroiliakalnega sklepa

Da bi podrobneje izvedeli, kako je strukturiran sakroiliakalni sklep in katere funkcije bi moral dejansko opravljati v vašem telesu, prosimo, preberite spodnji opis in takoj ugotovite, kaj lahko storite glede svoje bolečine.

Če natančno pogledate sliko, lahko vidite, da ima SIS zelo pomembno funkcijo v vašem telesu. Tvori povezavo med ledveno hrbtenico in medenico. Vidite lahko tudi, da ima naše telo dva križnično-črevnična sklepa, enega na levi in ​​enega na desni strani. V veliki večini primerov pa bolečino prizadene le enega od obeh.

Na vsaki strani križnice se nahaja sakroiliakalni oziroma križnično črevnični sklep

Oba sklepa sta ploščata in vsak tvori prehod med križnico (sacrum) in črevnico (iliakus). Zaradi tega vmesnega položaja imajo sakroiliakalni sklepi le minimalno možnost manevriranja. To med drugim omogočajo mišice, vezi in tesno vezivno tkivo, fascija. Običajno zagotavljajo stabilnost v sklepih, tako da lahko ti nemoteno opravljajo svojo funkcijo blaženja udarcev.

Hkrati pa je tu tudi tveganje izgube stabilnosti največje. Če podporne mišice in fascije postanejo nestabilne zaradi mišičnega neravnovesja, dolgotrajnih nepravilnih obremenitev ali kratkotrajnih zunanjih sil – napačnih korakov ali udarcev, na primer v nesreči – lahko to povzroči neravnovesje v sistemu drže. Posledica: površine sklepov se drgnejo ali nagnejo. Pojavi se bolečina. Aktiviran je naš opozorilni sistem. Sedaj ​​moramo ukrepati ali nekaj spremeniti v svojem gibalnem vzorcu!

Dolgotrajno sedenje je glavni vzrok za bolečine v križu

Najpogostejši sprožilec bolečine v križnično-črevničnem sklepu ali blokadi sklepa je dolgo in stalno sedenje. Naša sodobna družba se je razvila v “sedečo družbo”, ki se vse manj giblje. Toda strukture našega telesa so ustvarjene za gibanje. Predvsem gre za različne in raznolike vzorce gibanja, pri katerih uporabljamo vse kote in položaje sklepov.

Žal naši današnji gibalni profil na noben način ne izpolnjujejo te zahteve, kar pa je vzrok za večino bolečin. Ker veliko sedimo v pisarnah, v avtu, pred televizijo ali računalnikom, so naše sprednje strukture telesa, mišice in fascije vse krajše in vse bolj napete.

Če bi želeli izvesti nasprotno gibanje od sedenja, da bi torej vstali in šli teč, se bo telo upognilo v položaj naprej. Sedaj morajo največje raztezne – naše glutealne mišice – vzdržati napetost, ki nastane spredaj. Če ne bi vzdržale, bi lahko hodili le v upognjenem položaju.

Na žalost večina zdravnikov in terapevtov vedno znova prihaja do istega zaključka: po njihovem mnenju je treba napetosti omiliti z masažami ter okrepiti hrbtne in glutealne mišice, da se bodo lažje odzvali. Toda to je napaka in včasih lahko povzroči dodatne bolečine.

Dejanski vzrok je v sprednjem delu telesa in ga večinoma zanemarjamo. Upogibalka kolka, ki se pri sedenju vse bolj krajša in nas pri stanju sili v ukrivljeno držo, je odgovorna za močno napetost okoli sakroiliakalnega sklepa in hrbtenice.

Za nas je rešitev zelo logična: zdravljenje je treba začeti na skrajšanih sprednjih telesnih strukturah, da bi spet razbremenili telesne predele zadaj. Če bi pritisk na ledveno hrbtenico obstajal dolgo in stalno, ne bi bolečin in težav povzročal le križ, ampak bi se lahko dolgoročno pojavile tudi posledice kot so vnetje, obraba sklepov (artroza ali osteoartritis) in hernija diska.

Pri zdravljenju bolezni ali bolečinskih stanj je diagnoza vsekakor odločilna za vrsto terapije in njene nadaljnje ukrepe. Na žalost se kljub najnovejši tehnologiji razmeroma pogosto zgodi, da so diagnoze postavljene napačno in se vzroka običajno sploh ne more zdraviti. Namesto tega se mnogi zdravniki oprijemajo le odpravljanja bolečin. Navsezadnje njihovi pacienti trpijo in jim želijo čim prej pomagati. Običajno pa imajo te metode nasprotni učinek in po nepotrebnem zavlačujejo zdravljenje.

Kirurško prilagajanje sklepa – zakaj se ne smete podvreči temu postopku

Če je vaš sakroiliakalni sklep dejansko iztirjen ali blokiran, po našem mnenju dolgoročno ni smiselno, da bi ga fizioterapevt ali ortopedski kirurg vsakič prilagajal. Če ste prebrali naše poglavje o vzrokih in pozorno pogledali Rolandov videoposnetek, boste razumeli, da je bolečina posledica preobremenjenih mišic in fascije med črevnico in križnico ter medeničnim obročem.

Če bodo napetosti še nadalje trajale, bodo zatezne sile še naprej tako močne, da bodo neenakomerno vlekle sklepne površine drugo proti drugi  – spoj se bo zaradi neravnovesja vedno znova postavljal postrani.

Dolgoročno lahko to poškoduje ne le vaš sklep, ampak tudi druge dele telesa.

Pri zdravljenju kakršne koli bolečine se v večini primerov uporabljajo zdravila, ki zavirajo vnetje in lajšajo bolečino v nekaj minutah. V primeru sindroma sakroiliakalnega sklepa in drugih težav s hrbtom pa je bolj verjetno, da bodo zdravila proti bolečinam imela ravno nasprotni učinek.

Razumeti bolečino pomeni odpraviti jo dolgoročno

Bolečina zmanjšuje kakovost našega življenja in obremenjuje naš vsakdan. Želimo vam pokazati, da ima bolečina, tudi če se čuti po vsem telesu, svoj pomen. Če bolečino zaznate in jo razložite kot pomemben alarmni signal, lahko proti njej ustrezno ukrepate. Zdravila za kratek čas zavirajo bolečino in se lahko bolje sprostite, dolgoročno pa ne bodo odpravili temeljnega vzroka.

Bolečina se bo verjetno slej ko prej vrnila – morda celo v hujši obliki kot prej, ali pa celo na mesta, ki so bila prej neboleča. Zato bolečine ne smemo več zanemarjati. Namesto tega bi morali poslušati svoje telo in natančno razumeti, kaj nam poskuša povedati.

Opozorilna bolečina

Bolečino vidimo kot “opozorilno bolečino”. Je nekaj takega kot indikator vašega telesa. Bolečina vam daje priložnost, da razumete svoje telo in uporabite ustrezne metode, da se ozdravi. Tukaj pride na vrsto metoda Liebscher&Bracht.

Infiltracijska terapija in drugi minimalno invazivni posegi

Infiltracija vključuje vbrizgavanje mešanice protivnetnih zdravil in lokalnih anestetikov v območje, kjer je čutiti bolečino. Na ta način naj bi zmanjšali vnetje in občutno zmanjšali simptome. Tako kot pri drugih kirurških posegih obstaja tudi tu nevarnost okužb in poškodb krvnih žil ali živčnih poti. Lahko se pojavijo nadaljnje bolečine, senzorične motnje ali druge motorične okvare. Po infiltracijskem zdravljenju je treba pričakovati mišično oslabelost in začasne senzorične motnje v nekaterih delih telesa.

V večini primerov s to terapijo dosežemo kratkoročno sprostitev mišic, vendar to traja le nekaj tednov. Poleg tega pa na splošno in v celoti manjkajo smiselne študije o terapevtski učinkovitosti tovrstnih injekcij.

Minimalno invazivna fuzija

Če morda trpite zaradi ponavljajoče se blokade v križu, ste se že zdavnaj naveličali vsakič znova hodili k ortopedu, da ga ponovno prilagodi. Ne glede na to, da pri Liebscher&Bracht nismo za to, vaš zdravnik verjetno ne pozna drugega izhoda in vam celo ponudi fiksacijo (utrditev) sakroiliakalnega sklepa. V tem menda “majhnem” postopku bo vaš križnično-črevnični sklep pritrjen s tremi vsadki, da bi se tako zagotovila dolgoročna stabilizacija sklepa.

Ko boste slišali besedo “fiksacija ali utrditev”, morate zelo dobro preudariti, namreč: sklepi imajo nalogo, da omogočajo telesu gibanje in ga blažijo.

Prekomerno napetost v mišicah in fascijah povzroča zlasti pomanjkanje vadbe in enostranski gibalni vzorci. Zdaj si že lahko predstavljate, kakšne učinke ima takšna fiksacija na okoliško vezivno tkivo ter mišice in fascijo. Fascija sčasoma oslabi in se sprime. Nastane novo neravnovesje, ki ga telo slej ko prej na naraven način poskuša uravnotežiti. Povrh vsega pa so tudi študije o učinkovitosti takšnih operacij še redke in nekatere celo kažejo na neugodne rezultate pri postopkih fiksacije sklepa.

V nasprotju s tem vam pri Liebscher&Bracht ponujamo možnosti zdravljenja brez tveganja in stranskih učinkov. Ne glede na to, v kateri situaciji se trenutno nahajate: priložnost imate, da se dolgoročno rešite bolečin z zelo preprostimi sredstvi. Najboljše pri tem pa je dejstvo, da se s tremi od štirih L&B terapevtskih ukrepov zdravite sami. Sami si določite kraj in čas vaše osebne terapije. Čakanje na fizioterapevtske sestanke in dolge čakalne dobe pri ortopedu se lahko končno končajo.

Kajti edino, kar v tem času počnete je, da sedite in upate, kajne? Toda zdaj veste, da je pogosto sedenje glavni vzrok za vaše težave. Torej, kaj čakate? Začnite z nami zdaj in si vrnite veselje do življenja.

Poglejte video posnetek in prevod o tem, kako odpravimo bolečine v križu:

Bolečina v križu – vaje za odpravo bolečine

Vedno pa si lahko pomagate tudi z vajami in fascijalno masažo , kakor so nazorno prikazane v knjigi Laž o artrozi od strani 202 dalje. Več o knjigi Laž o artrozi tukaj.

Avtor se v članku sklicuje na naslednje vire in študije:

• Dr. med. Michael Janka: Tieflumbale Rückenschmerzen. Übeltäter Iliosakralgelenk häufig übersehen. In: Fortschritte der Medizin, 2017. S.49.
• Diagnose und Therapie des „Iliosakralgelenk-Syndroms“. 2008 von Sona Mohadjern.
• GEO Wissen. Gesundheit. Der starke Rücken. Nr.1 S. 65.
• Bruhn, C.: ISG-Beschwerden – konservativ behandeln oder operieren? In: DKOU, 2018.
• Maher, C. et.al.: Non-specific low back pain. In: The Lancet, 2016.
• R. Liebscher-Bracht/ Dr. med. Petra Bracht: Die Arthrose-Lüge. Goldmann, 2017. S.57ff.
• Hansen HC et al: Sacroiliac joint interventions: a systematic review. In: Pain Physician, 2007.
• Rupert et al.: Evaluation of sacroiliac joint interventions: a systematic appraisal of the literature. In: Pain Physician, 2009.
• Dreyfuss et al.: Sacroiliac joint pain. In: The Journal of the American Academy of Orthopaedic Surgeons, 2004.
• Foley/Buschbacher: Sacroiliac joint pain: anatomy, biomechanics, diagnosis, and treatment. In: International Journal of Physical Medicine & Rehabilitation, 2006.
• GEO Wissen. Gesundheit, Sonderheft “Muskeln, Knochen, Gelenke”, 2018; 5, S.25.
• R. Liebscher Bracht/ P. Bracht: Die Arthrose-Lüge. S.160.
• R. Liebscher-Bracht/ Dr. med. Petra Bracht: Deutschland hat Rücken. Mosaik, 2018. S. 324-347.
• Visser L.H. et al. Treatment of the sacroiliac joint in patients with leg pain:a randomized-controlled trial. Eur Spine J 2013.