V prispevku Kako deluje zdrav sklep smo se že čisto približali resničnim vzrokom za nastanek artroze. Sedaj poglejmo, kaj se v sklepih dogaja, ko nimajo več pogojev za svoje gibanje. Poglejmo, kako različni dejavniki vplivajo na nastanek obrabe hrustanca, na neprožnost mišic in vezivnega tkiva – fascije, na našo vse večjo okorelost in na nastanek bolečin.

Poglejmo sodobni vsakdan velike večine ljudi: postali smo sedeča družba. Sedimo za računalnikom, v avtomobilu, v prostem času pa mnogi pred TV. Rahlo sklonjeni sedimo za mizo z rokami na tipkovnici in miški, ali pa z upognjenim vratom ure dolgo strmimo v telefon.

Se še čudite bolečinam v vratu in ramenih? In v hrbtu? Kaj pa kolki, križ in kolena?

Sodoben način življenja – človekovo gibanje je vse bolj enostransko.

Vse manj je raznovrstnih gibov in naši sklepi so ure in ure skoraj v nespremenjenem položaju. Pri tem sploh ni bistvene razlike med stanjem, hojo in tekom, če pogledate z vidika položaja kolka ali kolen. Ob tem pa še večinoma spimo v položaju zarodka, torej s pokrčenimi koleni in tako še ponoči nadaljujemo in utrjujemo sedečo držo.

Z našim vsakodnevnim gibanjem sporočamo fibroblastom, kakšno fascijalno mrežo naj pletejo. In, ker je naše gibanje enostransko, fibroblasti sproti prilagajajo svoje pletenje veziva dolžinam, ki jih dosegamo z uporabo naših mišic. Če torej večinoma sedimo, postajajo sprednje strukture mišic in tkiv vse krajše. Fascija vedno sledi mišici in tako postaja vezivno tkivo na teh mestih vse krajše in vse manj prožno. In nekega dne ugotovimo, da se pravzaprav sploh ne moremo več dobro iztegniti, ker nas nekaj »veže«, ne moremo več zares iztegniti kolena, ker nas nekaj »veže« tudi tam. In boli.

Vedeti moramo, da se redna biološka in minimalna obraba hrustanca sproti obnavlja. Tako je genetsko narejeno. Toda, sčasoma smo našemu hrustancu tako otežili življenje v sklepu, da ne more več sproti nadomestiti obrabe, saj je ta postala prevelika.

Kaj se dogaja?

1. Fascija, ki zaradi enostranskih gibov postaja vse manj prožna in se sprijema, dobesedno vleče sklep skupaj in tako v njem ostaja vse manj prostora za zadostno količino sinovijalne tekočine.
2. Hrustanec se ne stiska in sprošča po vsej svoji površini in tako ne more posrkati hranil iz sinovije. Če se ne hrani, odmira.
3. Obenem ne more niti iztiskati celičnih odpadkov in tako tudi več ne »maže« sklepa. Ker je v sklepu vse tesneje, pride še do mehanske obrabe hrustanca, saj se hrustanci dobesedno drgnejo med seboj.
4. Če smo poleg tega še v pogostem stresu, uživamo preveč hrane, ki zakisa telo, živimo v toksičnem okolju (elektrosmog, sevanja, nekakovosten zrak in voda), potem je celotni metabolizem v sklepu še na dodatnem udaru.

Neprožne mišice in fascije privedejo do mehanske obrabe, neustrezna prehrana, stres in vplivi okolja pa povzročajo podhranjenost celic.

Sodoben način življenja nam povzroča kronično pomanjkanje časa za pripravo obrokov in umiritev. Ponuja pa nam obilico hitre, industrijsko procesirane hrane in živil pretežno živalskega izvora. Zaradi preobilja beljakovinske hrane živalskega izvora se telo zakisa, fascija pa izsušuje in postaja vse bolj neprožna. Na drugi strani primanjkuje sekundarnih rastlinskih metabolitov in sinovialna tekočina v sklepu ne more ponuditi dovolj hranil za njegovo rast.

Tudi vsakodnevni stres je izredno močan dejavnik, in kadar smo pod stresom, fibroblasti spletajo še posebej zatesnjene fascije.

Dokler je naše življenje še gibalno pestro, se vsakodnevna normalna fiziološka obraba hrustanca redno nadomešča in obnavlja. Kadar pa leta in desetletja živimo, kot je opisano zgoraj, nastale čezmerne obrabe ob nespremenjenem načinu življenja naše telo ni več sposobno regenerirati.

Hrustanec za svojo obnovo potrebuje ustrezne pogoje. V našem vsakdanu je zato potrebno nekaj spremeniti.

Korelacija med bolečino in artrozo