Kako deluje sklep, kadar je vse v redu

Najprej si oglejmo zgradbo sklepa

V sklepu sodelujeta vsaj dve kosti. Sklep je obdan s sklepno ovojnico, ki je sestavljena iz dveh plasti. Zunanja plast je čvrsta za poteg in drži skupaj sklep. Notranja plast, tako imenovana sinovialna membrana, izloča sinovialno tekočino. Ta tekočina »maže« sklep in vsebuje beljakovinske gradnike, iz katerih se prehranjuje hrustanec. Sklepni hrustanec je v različnih sklepih različno debel (od 2 do 5 mm).

V principu delujejo vsi sklepi enako, čeravno so zaradi oblike in strukture različni.

Naloga sklepov je sposobnost zavzemati različne kote, ki jih s pomočjo mišic premikamo v različne smeri.

Hrustanec ni prekrvavljen, torej se ne prehranjujejo s pomočjo krvi. Prehranjuje se z razpršenimi hranili v sklepni tekočini – sinoviji.

Kako to poteka?

Za ponazoritev si predstavljajte spužvo ali gospodinjsko gobico. Če jo stisnete, bo iz nje iztekla umazana voda. Ko stisk popustite, se ta zopet razpre in tako lahko vsrka svežo vodo.

Ko se hrustanec stisne, se iz njega iztisnejo celični odpadki in iztrošene snovi. Sočasno tvori iztisnjena tekočina oblogo, da lahko hrustanci gladko drsijo drug ob drugem. Ko se pritisk na hrustanec sprosti, takrat lahko spet posrka svežo sinovijalno tekočino, s čimer dobi nujno potrebna hranila.

To stiskanje in sproščanje se dogaja pri premikanju sklepov neodvisno od obremenitve. Tako je zagotovljeno, da je hrustanec v vsakem sklepu preskrbljen s hranilnimi snovmi.

Da torej hrustanec ne bo stradal in se bo pravilno prehranil, se mora izmenično stiskati in sproščati po celotni površini hrustanca v sklepu. To pa dosežemo z uporabo vseh možnih sklepnih kotov – z uporabo vseh genetsko predvidenih sklepnih kotov.

Uporabo vseh kotov sklepa pa omogočajo raznovrstni gibi. Če teh gibov ni, se hrustanec ne stiska in sprošča po vsej svoji površini. Ker zaradi tega ne dobiva zadosti hranilnih snovi, strada. Kar pa strada, nekega dne odmre.

Mišice

Mišice nam omogočajo aktivno in nadzorovano gibanje. Lahko se aktivno skrčijo in sprostijo. Vsak sklep ima za vsako smer, v katero se želi premakniti, delujoče mišice (agonisti) in mišice, ki se lahko premaknejo spet v nasprotno smer (antagonisti). V principu velja ta način delovanja za vse sklepe v telesu. Različni so le po velikosti in obliki sklepa.

Katere sile delujejo, ko hoče primikalna sila (agonistična) usmeriti gibanje kosti v desno? Sprva deluje ta sila. Sočasno telo v smer popuščanja (antagonistično smer) ustvari manjšo silo, ki se imenuje krmilna napetost. Ta krmilna napetost potegne rahlo nasprotno, da se obe udeleženi kosti v sklepu lahko pravilno pozicionirata. Hkrati se zaradi tega v sklepu ustvari sila, ki potiska obe kosti narazen. S tem pritiskom se hrustancu omogoči, da odstrani odpadke. Gladka obloga, ki ob tem nastane, pa poskrbi, da lahko oba hrustanca skoraj brez trenja drsita drug ob drugem.

Kadar so naši gibi raznovrstni, se različne napetosti v mišicah lepo izravnavajo.

Fascija

Vse gibe našega telesa zaznavata dve med seboj povezani ravni: možgani in fascija.

V možganih se vzpostavljajo programi gibanja podobno kot pri računalniškem programu, ki se razvija. Naš telesni program reagira na to, kako se gibljemo in kako gibe »treniramo« ter tako nenehno izpopolnjuje naš gibalni tok. Ta program se spreminja vse življenje. Vedno odslikava gibe, ki jih opravljamo in tiste, ki jih izpuščamo.

Druga raven je vezivna tkivo – fascija. Fascija skrbi za to, da so vse celice našega telesa na svojem mestu. Če bi ne bilo vezivnega tkiva – fascije, bi vse naše celice ležale brez oblike kot v luži. Če bi iz telesa odstranili vse tisto, kar niso fascije, bi pred nami še vedno ležala oblika človeka, le da bi bil videti kot izpraznjena vreča.

Fascijo neprestano in neumorno pletejo vezivne celice, imenovane fibroblasti. Fibroblasti kot pajkci napenjajo nova vlakna, nekatera ojačujejo, druga odvzemajo.

Kako fibroblasti vedo, kako morajo plesti?

Fibroblastom »ukazujemo« neposredno mi sami z našim vsakodnevnim načinom gibanja. Vsak dan sproti dobivajo fibroblasti navodila, ali naj pletejo bolj tesne, goste in neprožne fascije ali pa naj spletajo rahlo in voljno fascijalno mrežo. Vsi gibi, ki jih napravimo ali ne napravimo v 24 urah, vsi položaji, ki jih dnevno zavzemamo ali ne zavzemamo, vse to vodi v prilagajanje fascijalne strukture.

Liebscher & Bracht: »Fascija pokaže navade mišic. Kajti mišice in njihovi gibi najprej poskrbijo zato, da lahko fascije razvijejo svojo strukturo. Ti dve ravni, možgani in fascije, ustvarjata temelj za razumevanje, kaj se v našem telesu zgodi z gibanjem ali z negibanjem.»

Kako deluje zdrav sklep

Kako torej deluje zdrav sklep? Sklep, ki se premika v vseh možnih kotih, za katere je genetsko predviden, nima vzroka, da bi razvil artrozo ali bolečine. Drži vse življenje, ne glede na to, kako dolgo to življenje traja.

Biološko normalna, torej fiziološka in minimalna obraba hrustanca, se z regeneracijo sproti nadomešča. Predpogoj pa je popolno gibanje in tako stanje sklepne tekočine, da vsebuje vsa potrebna hranila in nobenih škodljivih snovi. Na tak način bo sklep funkcioniral brez problemov.

V enem stavku bi lahko povzeli tako: Redna uporaba vseh sklepnih kotov ohranja mišice in fascijalno tkivo prožno in zagotavlja redno stiskanje in sproščanje hrustanca. To obenem omogoča, da se v sklepu ohrani dovolj prostora za sinovijalno tekočino ter s tem za  prehrano in gladko drsenje hrustancev.

Neposredni in posredni dejavniki, ki vplivajo na zdravje naših sklepov

Spoznali smo, da igra odločilno vlogo pri zdravju sklepov kakovostno gibanje. Kakovost našega vsakodnevnega gibanja se določa po tem, koliko sklepnih kotov uporabljamo.

Koliko sklepnih kotov pa dandanes resnično uporabljamo?  Kar poskusite odgovoriti na to vprašanje.

V povprečju dandanes uporabljamo le 5 – 10% vseh možnih gibalnih sklepnih kotov.

S to ugotovitvijo pa smo se sedaj že približali resničnim vzrokom za nastanek artroze in bolečin.

Gibanje je torej najodgovornejši dejavnik za stanje naših sklepov.

Ni pa edini.

Za zdravje sklepov je nadvse pomembna tudi vsebina sinovijalne tekočine. Za hrustanec je življenjskega pomena, ali bo dobil na voljo ustrezna hranila ali ne.

Tudi fascija je odvisna od kakovosti prehrane. Primerna živila jo bodo ohranjala prožno, neustrezna jo bodo izsušila in s tem povzročala njeno krhkost. Za mišice velja enako.

Poleg gibanja kot neposrednega dejavnika, so za dravje naših sklepov odgovorni tudi posredni dejavniki: prehrana, okolje in stres.

Vzroki za nastanek artroze