Sprožilni prst

Sprožilni prst, zaskočen prst, Trigger finger, stenozirajoči tenosinovitis

Avtorja prispevka:

Približno 2,6 % prebivalstva pozna ta pojav. Ta prispevek je pojasnilo o tem, kar morate vedeti o diagnozi “sprožilni prst” ali »trigger finger«. Prav tako pa boste izvedeli,  katere vaje lahko izvajate za podporo svojemu dobremu počutju.

1. Na kratko 

Sprožilni prst se pojavi, ko tetiva upogibalke prsta zaradi prekomerne uporabe ali vnetja oteče, zaradi česar je predebela za ozek drsni kanal (obročasti ligament na sliki A1). Namesto da bi gladko drsela skozi obročaste vezi (ligamente), se lahko odebeljena tetiva zatakne.

V mnogih primerih je lahko prizadet prstanec ali sredinec. Zlasti zjutraj se vaš prst zdi okorel in ga je težko premikati.

Videti je, da je sprožilni prst pogostejši pri ljudeh s sladkorno boleznijo – po statističnih študijah se zdi, da 10 % diabetikov razvije tovrstno omejeno gibanje.

2. Simptomi sprožilnega prsta – od prvih znakov do tipičnega pokanja

Če zjutraj čutite zatezanje v prstu in/ali razpršen občutek napetosti v dlani ali okorelost, so to lahko prvi znaki sprožilnega prsta.

Značilni občutek zaskočenosti se lahko razvije kasneje, zaradi česar ga je težko razlikovati od drugih stanj: prst se zatakne v nekem položaju, ko je upognjen ali iztegnjen. Le z vso močjo ali s pomočjo druge roke lahko ta prst ponovno premaknete. Svoje fleksorske tetive (upogibanje, iztezanje) ne morete več nadzorovati kot običajno in prst se lahko zaskoči nazaj. Od tod izvirajo alternativna imena, kot so sprožilni ali zaskočen prst.

Tipični simptomi so lahko:

• na stičišču prizadetega prsta in dlani se pojavi otipljiva bulica,
• bolečina pri premikanju prsta ali pritisku, zlasti zjutraj,
• občutek zatezanja na zunanji ali notranji strani prsta,
• okornost in omejeno premikanje.

Zdi se, da je sindrom sprožilnega prsta še posebej pogost med 55. in 60. letom starosti, statistično gledano pa so ženske prizadete približno šestkrat pogosteje kot moški 5). Kadar je na ta način omejena gibljivost palca, govorimo o posebni obliki: de Quervainovem tenosinovitisu (bolečina, ki se pojavi med premikanjem palca in zapestja). Teoretično lahko simptomi prizadenejo tudi različne prste 6).

3. Vzroki za sprožilni prst

Naslednji dejavniki lahko povzročijo sprožilni prst, obremenijo sklep prsta, vplivajo na kite in omejijo gibljivost:

• Prekomerna obremenitev zaradi enostranskih gibov (na primer pri pogostem delu za računalnikom, volan pri poklicnih voznikih) 7),
• nekateri vzorci stresa, pogosteje v dominantni roki,
• tendonitis in sindrom karpalnega kanala 8),
• presnovne bolezni, kot je sladkorna bolezen,
• revmatske bolezni ali osteoartritis,
• spremembe, povezane s starostjo,
• genetska predispozicija.

Da bi pojasnili vzroke in razvoj sprožilnega prsta, naj podrobneje razložimo anatomsko strukturo rok.

Interakcija v roki

Zapestje prečka skupno 22 tetiv, kar ustvarja edinstveno kombinacijo moči in funkcije v roki. 9) Prepletanje tetiv, tetivnih ovojnic, obročastih vezi in mišic vam lahko zagotovi edinstveno in natančno gibljivost prstov. 10)

Mišice, odgovorne za gibanje prstov, se večinoma nahajajo v podlakti, ki s pomočjo tetiv prenašajo silo na konice prstov. Tetive pa so sestavljene iz kolagenskih vlaken, povezanih z vezivnim tkivom, in vsebujejo živce, krvne žile in limfne žile.

Če imate to stanje v kazalcu, sredincu ali prstancu, lahko to kaže na prizadetost dveh tetiv upogibalk prsta:

• Globoka upogibalka prsta (flexor digitorum profundus)
• Površinska upogibalka prsta (flexor digitorum superficialis)

Obročaste vezi ali tetivne objemke

Obročaste vezi ali tetivne objemke omogočajo drsenje tetiv. Skupaj s kostmi prstov tvorijo tako imenovane osteofibrozne kanale (kanale iz kostnih in vezivnih vlaken), skozi katere poteka vsaka tetiva vzdolž ustreznih členkov. To je v bistvu neke vrste škripčevje.

Tetivne objemke so strukturirane na naslednji način:

• zunanja plast je zaščitna plast vlaknatega vezivnega tkiva.
• Notranja plast je dvostensko območje, napolnjeno s tekočino (sinovijo).

Ta posebna tekočina ima dve pomembni funkciji: omogoča gladko drsenje tetive in hkrati oskrbuje celice tetive s hranili.

Tetivne objemke ali obroči delujejo kot škripec oziroma vajeti in zagotavljajo, da so kite blizu kosti. Vsak prst ima pet vezi v obliki obroča, označenih z A1 do A5. 11)

Te obročaste vezi delujejo kot Bowdenova žica na kolesu: potekajo pravokotno na kite in jih držijo blizu kosti, kar omogoča, da kite ostanejo v optimalni poravnavi in delujejo učinkovito. 12)

Vsaka od teh vezi ima specifično funkcijo:

• obročasta vez A2 nad proksimalno falango in vez A4 nad srednjo falango sta biomehanično še posebej pomembni za osnovno delovanje kite.
• obročasta vez A3 in A5 ležita nad sklepi prstov in sta nekoliko tanjši.
• vez A1 se nahaja neposredno nad metakarpofalangealnim sklepom – in tu se najpogosteje razvije sprožilni prst. 13)

Ko se vezi zožijo  

Obročasta vez A1 ima posebno vlogo pri sprožilnem prstu. Ta vez se nahaja na dlani, točno tam, kjer tetive upogibalk vstopajo v tetivno ovojnico – na stičišču med metakarpofalangealnim sklepom in metakarpalnim sklepom. 14)

Na tej točki lahko pride do mehanske zožitve: če se obročasta vez zoži ali tetiva oteče, tetiva ne more več zlahka preiti skozi kanal. Tako nastane mehansko zoženje tetiv upogibalk prsta zaradi stenoze obročaste vezi. Izraz “stenoza” opisuje zoženje kanala. 15)

To vodi do tipičnega pojava sprožilnega prsta: tetiva se zatakne, ko drsi skozi zoženo vez škripca. To se lahko zgodi pri upogibanju ali ravnanju prsta. Zdi se, da se težava pojavlja predvsem v povezavi s obročasto vezjo A1. Čeprav so lahko tudi druge obročaste vezi prsta pomembne za delovanje tetive, jih ta specifična težava manj pogosto prizadene.

Prekomerna uporaba (prekomerno ponavljanje enostranskih gibov) lahko povzroči otrdelost vezivnega tkiva in poveča napetost v mišicah upogibalkah roke. Že tako napete obročaste vezi se lahko trajno stisnejo in postanejo ozko grlo.

Če ima vaša tetiva težave s prehodom skozi zožitev, lahko to trenje dodatno draži območje, kar povzroči otekanje tetive, nastanek vozličkov in s tem tendinitis.

4. Na kaj mora biti pozoren vaš zdravnik

Za diagnozo sprožilnega prsta lahko zdravnik med fizičnim pregledom poišče naslednje znake:

• Znatna občutljivost nad metakarpofalangealnim sklepom na dlani
• Otipljiva, nodularna odebelitev fleksorske tetive – približno velikosti riževega zrna
• Značilen pokajoč zvok pri premikanju prsta
• Možno rahlo otekanje na prizadetem območju
• V napredovalih primerih je lahko prst fiksiran v upognjenem položaju: 16)
• Čas pojava simptomov in resnost omejitev v vašem vsakdanjem življenju lahko prav tako igrata ključno vlogo pri nadaljnjem zdravljenju.

Nenazadnje je pomembno tudi ugotoviti morebitne osnovne bolezni.

Diagnosticiranje sprožilnega prsta

Ultrazvok se lahko uporabi za vizualizacijo odebeljenih tetiv in obročastih vezi, pa tudi tendinitisa. 17)

Rentgensko slikanje se lahko uporabi za potrditev ali ovržbo suma na osteoartritis ali spremembe kosti.

Posebne krvne preiskave pa so namenjene odkrivanju morebitnih presnovnih bolezni in revmatizma.

Če so ugotovitve nejasne, vas lahko zdravnik napoti tudi na magnetno resonanco, da izključi druge bolezni, kot je Dupuytrenova bolezen (benigna rast vezivnega tkiva).

5. Zdravljenje sprožilnega prsta – katere možnosti so na voljo

Zdravljenje sprožilnega prsta lahko vključuje različne pristope. Kateri pristop je najboljši za vas, je odvisno od vaših individualnih siptomov.

Blagi ukrepi

V zgodnjih fazah ali pri blažjih simptomih so lahko sprva v pomoč blagi ukrepi:

• začasna imobilizacija prizadetega prsta, zlasti ponoči,
• hlajenje v primeru akutne bolečine
• injekcija kortizona na prizadeto območje je tudi lahko možnost zdravljenja
• po umiku akutne faze je lahko koristna blaga vadba

Kirurško zdravljenje

Če konzervativni ukrepi niso dovolj učinkoviti, se lahko razmisli o operaciji. Postopek se večinoma izvaja ambulantno, običajno pa se naredi majhen rez, da se ustvari več prostora za tetivo.

6. Liebscher&Bracht vaje pri sprožilnem prstu

Zdravniki in fizioterapevti lahko priporočijo tudi dolgotrajno aktivno terapijo pri sprožilnem prstu 20), Liebscher&Bracht vaje pa so pri tem preverjeno dragocen dodatek.

Povezava na Liebscher&Bracht vaje pri sprožilnem prstu

 

7. Zaključek – zavestno ravnanje z rokami

Na podlagi naših izkušenj s terapijo bolečine je vadba lahko vedno pomembna, ko vas bolijo mišice. To velja tudi za prste. Toda mnogim ljudem tega v vsakdanjem življenju primanjkuje.

Tudi nedavne raziskave kažejo na povezavo med pomanjkanjem raznovrstne vadbe in nastankom bolečin v dlaneh in prstih. Enostranski vzorci gibanja lahko spodbujajo otrditev tkiva, napetost, okorelost in s tem vnetje konic prstov ali tendinitis.

Zatezanje v dlani je lahko tudi prvi znak, da vaše roke potrebujejo več raznolikosti v gibanju.

Ciljane vaje, kot so nežne raztezne vaje za roke in prste, lahko podprejo vaše mišice na tem mestu. Po akutni fazi si lahko prizadevate tudi za mobilizacijo sklepov prstov. Te vaje lahko pogosto enostavno vključite v svojo dnevno rutino. S tem rednim, nežnim gibanjem lahko pomagate spodbujati elastičnost v rokah in zmanjšati napetost.

****************************

Medicinsko preverjanje:
Dr. med. Egbert Ritter
Facharzt für Unfallchirurgie & Eh. Oberarzt in Salzburg

Prevod: Mojca Zelenko

Več o dr.med. Egbertu Ritterju

Viri in študije

• ↑1 A. Makkouk et al., “Trigger finger: etiology, evaluation, and treatment”, Current Reviews in Musculoskeletal Medicine, 2008
• ↑2 S. Sampson et al., “Trigger finger: an overview of the treatment options”, International Journal of Surgery, 2020
• ↑3 D. Ring et al., “Prospective randomized controlled trial of injection versus night splinting for trigger finger”, Journal of Hand Surgery, 2008
• ↑4 K. Tang, “Trigger Finger: Current Update and Review”, Current Reviews in Musculoskeletal Medicine, 2017
• ↑5,↑6 D. Ring et al., “Risk Factors for Trigger Finger”, The Journal of Hand Surgery, 2019
• ↑7 Choi, C. (2011), Degenerative Sehnenerkrankungen der Hand. In: Praxis der Plastischen Chirurgie. Springer, Berlin, Heidelberg. S. 554.
• ↑8 Assmus, H.,Tendovaginitis stenosans. In: Der Nervenarzt; 2000, (71) 6, S. 474
• ↑9 Choi, C. (2011), Degenerative Sehnenerkrankungen der Hand. In: Praxis der Plastischen Chirurgie. Springer, Berlin, Heidelberg. S. 554
• ↑10,↑18,↑19,↑20 Makkouk et al., “Trigger finger: etiology, evaluation, and treatment”, Current Reviews in Musculoskeletal Medicine, 2008
• ↑11 Schöffl, V., Winkelmann, H.-P., Traumatische und degenerative Läsionen der Sehnen an der Hand. In: Der Orthopäde; 2010, (39) 12, S. 1109
• ↑12 Doyle et al., “The role of pulleys in the mechanics of finger flexion”, Journal of Hand Surgery, 2013
• ↑13 T. Ryzewicz et al., “Trigger digits: principles, management, and complications”, Journal of Hand Surgery, 2016
• ↑14 Voigt, C., Sehnenverletzungen an der Hand. in: Der Chirurg; 2002, (73) 7, S.753
• ↑15 Tang et al., “Current concepts in trigger finger” Journal of Hand Surgery, 2018
• ↑16 H.F. Makkouk et al., “Trigger finger: etiology, evaluation, and treatment”, Current Reviews in Musculoskeletal Medicine, 2008
• ↑17 S.S. Lee et al., “Ultrasound in trigger finger: Clinical role and literature review”, World Journal of Radiology, 2016