Kolenski sklep je zgrajen drugače, kot ostali sklepi. Nima izrazite vdolbine (čašice) na stegenski kosti in ne izrazite sklepne glavice na golenici, ki bi se prilegala v sklepno čašico. Ima sicer kondile (razširitve) na obeh straneh kosti, toda sklepna čašica in sklepna glavica sta skoraj ravni.

Obe sta obdani s hrustancem in med njima sedita meniskusa. Kolenska čašica (na stegnenici) je mesto, na katerem klečimo, ko pokleknemo. Od spredaj je podprta in povezana.

Pri artrozi (desna slika) se dogaja to, da se hrustanec prekomerno obrablja in meniskusi se trgajo, zato je dobro vedeti, do je potrebno vse, kar se nahaja v t.i. sklepni špranji, nahraniti.

Kolenski sklep v upogibu

Iztegnjen kolenski sklep

Prehranjevanje sklepnih tkiv

Prehranjevanje teh delov poteka po principu spužve: če jo stisnemo, iztisne iz sebe vodo. Ko jo sprostimo, pa posrka novo vodo.

Da dosežemo to prehranjevanje v sklepu, ga moramo premikati na različne načine, da se pod določenim pritiskom lahko hrustanec v sklepu stiska in sprošča po vsej svoji površini. Pri stisku iztisne iz sebe odpadni material, ki se transportira ven iz sklepa. Ob nasprotnem gibu se hrustanec na tem mestu sprosti in posrka sveže beljakovine torej hranila. Hrustanec se ne hrani s pomočjo krvi, ampak s pomočjo sinovialne (sklepne) tekočine.

Posebnosti kolenskega sklepa

Kolenski sklep je v primerjavi z drugimi sklepi nekaj posebnega. Z njim je treba premostiti relativno velik kot, tekalne površine pa so precej majhne. Toda sklep omogoča kotalno-zdrsno gibanje, da hrustanec in meniskusi niso preveč obremenjeni, ampak so obremenjeni le toliko, kot je biološko predvideno. Seveda morajo biti mišice, ki upravljanje celotno gibanje, dobro pripravljene oziroma trenirane.

Povsod, kjer je gibanje, se površine drgnejo druga ob drugo in se obrabljajo. Dokler je to v mejah normale, telo lahko vse to popravi, saj ima na voljo matične celice, ki pridejo in obnovijo ter popravijo pokvarjeno.

Zato je v tem kontekstu nadvse pomembno, da napetosti, ki tu igrajo svojo vlogo in sile, ki se prenašajo, ostajajo znotraj fiziološkega oziroma biološko normalnega okvirja, saj bo le tako sklep lahko dobro deloval vse življenje.

Kako uporabljamo svoje koleno? Kaj pravzaprav počnemo z njim?

Smo biološka struktura, živa struktura, sestavljena iz celic, in naše telo se vedno spreminja, ko ga treniramo.

Mišice iztegovalke

Ko stojimo

Ko stojimo, je kvadriceps, to je velika iztegovalka kolena skrajšana.

Zdaj moramo torej razmisliti o naslednjem: smo biološka struktura, živa struktura, sestavljena iz celic, in naše telo se vedno spreminja, ko ga treniramo. To pomeni, da vsakič, ko stojimo, to mišico učimo, naj bo kratka. In ko pogosto stojimo, je to za mišico pogost trening, kjer se redno uči, da mora biti skrajšana.

Temu skrajšanemu položaju se bo lažje prilagajala kot daljšemu položaju.

Ko hodimo

Pri hoji pride do takega gibanja, pri katerem je iztegovalka še vedno precej kratka. Položaj se od stanja sicer nekoliko razlikuje, a ne bistveno. In tako se mišica tudi med hojo uči, naj bo skrajšana.

Ko sedimo

V sedečem položaju je iztegovalka sicer nekoliko daljša, vendar pa je v tem položaju razbremenjena in pravzaprav ne vadi. Samo malo dlje je raztegnjena, a je pasivna.

Kaj pa mišice upogibalke?

In obstaja še ena mišična skupina, ki je pri sedenju nastavljena na kratko. To je mečna mišica.

Upogibalke, ki so pri stanju in hoji daljše, so pri sedenju nastavljene na kratko.

Česa je kolenski sklep zmožen?

Dvig noge

Lahko na primer dvignete nogo in jo iztegnete. Lahko jo dvignete vse višje. No, če ste to kdaj poskusili, potem veste, da se vam zdi to precej težko, saj vas vleče na zadnji strani noge in noge sploh ne morete dobro iztegniti. Višje ko dvigate nogo, slabše vam gre.

Krčenje noge

Nogo pokrčite nazaj in jo skušate približati zadnjici. Tak gib lahko včasih opazite celo pri tekačih, ki vsake toliko naredijo malo čudne korake, ko občasno udarijo s peto ob svojo zadnjico med tekom.  Razumeli so namreč, da lahko zdaj, ko tečejo, kar je spet enostransko gibanje, s tem gibom podaljšajo iztegovalko spredaj.

Sedenje z iztegnjeninimi nogami

Večina ljudi več ne zmore sedeti z iztegnjenimi nogami na tleh, saj zadnja stran noge vleče tako močno, da morajo spremeniti položaj ali pa se za nagib naprej držijo za stopalo, da jih skrajšane  upogibalke ne potegnejo nazaj.

Počep

Lahko bi globoko počepnili in izgledalo bi nekako tako:

Problem, ki ga imamo dandanes, je ta, da ne dokončamo več teh gibov, ki sem jih pokazal kot primere. Ne naredimo jih več popolnih, zato se izgubijo sklepni koti, ki bi zagotovili, da se tisto, kar se skrajša pri stanju, teku in sedenju, tudi znova podaljša.

In če tako živimo in večinoma stojimo, hodimo in sedimo, potem bo nekaj let sicer še v redu. Zato imajo najstniki in mladi odrasli do 30, 35, 40 let običajno manj težav s sklepi, vključno s koleni. Potem pa se približajo 50., 60. leta in skrajšave in napetosti se še naprej kopičijo.

In vsi mislijo, da je to povezano s starostjo. Prepričan sem, da je to povezano z dejstvom, da smo (pre)dolgo časa zavzemali krajše položaje, ne da bi jih ponovno uravnotežili. Kar poskusite: nekoga, ki je star 50 let, samo za šalo, postavite na trebuh in pokrčite njegovo koleno ter glejte, koliko se s peto približa zadnjici. Večina ljudi konča pri kotu 90 stopinj in pravi, da ga raztezanje naprej že boli. Vse je prekratko.

S prsti do tal

In prav tako vzemite nekoga, ki ne vadi in mu recite, naj se skloni naprej in s konicami prstov dotakne tal. Večina ljudi ima tudi pri tem težave in so srečni že, če lahko pridejo malo nižje od kolen.

Tako smo postavili temelje v razumevanju gibanja in sedaj lahko pogledamo, od kod prihaja bolečina. Tako bomo lahko znova postavili temelje za tisto ukrepanje, s katerim se bolečini izognemo ali jo odpravimo, če je že nastopila.

Bolečina

Trdimo, da je bolečina pozitivna stvar. Zakaj?

Poglejte, če je ta mišica iztegovalka tukaj preveč napeta in preveč vleče, potem spodnji del noge pritegne navzgor. Posledično se meniskusa in hrustanec v kolenskem sklepu še bolj stisnejo. Če sta sočasno prekratka še upogibalka zadaj in mečna mišica, se spodnji del noge ponovno potegne navzgor in še enkrat poveča pritisk v sklepu.

In zdaj si predstavljajte, kaj se zgodi, ko imate eno kost proti drugi kosti in se premikata. Če se premikata ohlapno druga proti drugi,  je obrabe malo. To je normalna fiziološka situacija.

Če pa je v sklepu prevelik pritisk (in tesno zaradi vse bolj zožane sklepne špranje) in se koleno premika pod pritiskom, potem je logično, da pride do prekomerne obrabe. In točno to se zgodi v situaciji, ko se kosti premikata tesno druga proti drugi.

Iztegnjeno koleno

Upognjeno koleno

Hrustanca sta tesno drug ob drugem

Sedaj začnejo nastajati odrgnine. Ponekod nastane toliko odrgnin, da jih telo na neki točki ne more več popraviti. To pomeni, da se bo artroza še naprej slabšala, hrustanec bo še naprej razpadal, meniskusi bodo premočno pritisnjeni in se bodo trgali ter odstopili od podlage.

Vloga možganov

Telo vse te procese meri. Meri napetost v sklepu, meri silo giba, meri tlak, ki obstaja v sklepu in vse to prehaja skozi možgane. Rečemo lahko, da vse teče v ta osrednji računalnik, ki izračuna nevarnost za hrustanec in meniskuse, ki je sedaj že tako velika, da se popravila ne dajo opraviti.

In to je grožnja preživetju sklepa. Zaradi tega možgani pošljejo bolečino nekam v koleno v del, kjer naj bi se onemogočilo tisto gibanje, ki to stanje še poslabšuje.

Najsodobnejše raziskave bolečine ugotavljajo, da bolečina vedno nastane v možganih, s čimer se popolnoma strinjamo.

In če možgani pošljejo to bolečino kot projekcijo v predel okoli kolena, da bi zaustavili točno tisto gibanje, ki bi še pospešilo negativen razvoj, je to govorica telesa.

Telo nam govori, naj tega giba več ne delamo in mi ga seveda poslušamo. Posledično premikamo koleno še manj, kot smo ga že. Ne pozabite, da smo z leti že itak omejili svoje  gibanje. Zaradi bolečine ga pa sedaj še bolj omejimo.

Kaj se v tej situaciji dogaja s prehrano hrustanca?

Rekli smo že, da potrebujemo vedno znova polno gibanje v vseh kotih pod normalno obremenitvijo. To gibanje pa je sedaj še bolj omejeno, kar pomeni, da obstaja tako rekoč dvojna past.

Na eni strani so sile tako velike, da nastaja obraba zaradi mehanskega pritiska, ki je večji od biološko predvidenega. Na drugi strani pa nekateri deli in področja hrustanca stradajo, kjer preprosto ni več stiskanja in sproščanja, da bi lahko delovala presnova v sklepu. Odpadnih snovi ni več mogoče iztisniti, niti omogočiti vnosa svežih hranil. To pomeni, da se hrustanec obrabi, ker strada.

Sedaj pa nekaj zelo, zelo zanimivega in morda ne bo prav lahko razumeti, kajti ne boli nas zato, ker imamo obrabo. Bolečina ni posledica obrabe.

Zakaj potem boli?

Zadevo bi morali videti tako: na eni strani je bolečina, na drugi strani pa dogajanje s hrustancem in meniskusi v kolenskem sklepu oziroma obraba struktur. To sta dva procesa, ki potekata drug ob drugem. Sočasnost še ne pomeni vzroka in posledice.

V razmislek poglejmo tri situacije, od katerih artroza in bolečina sočasno nastopata le v eni od njih.

1. Ljudje s hudimi bolečinami, a preiskave ne pokažejo ničesar

To situacijo kaže praksa pogosto, saj so ljudje, ki imajo hude bolečine v kolenih, da se komaj premikajo, ne morejo se pripogniti in so res v hudih težavah. Gredo k zdravniku na MR, CT, rentgen ali karkoli, toda z nobeno preiskavo ne odkrijejo ničesar. Meniskusi so v redu, hrustanec je v redu, vse je v redu, vendar jih resnično zelo, zelo močno boli.

ž

2. Ljudje z bolečinami in naprave pokažejo poškodbe in artrozo

In seveda imamo situacije in primere, ko nastopa bolečina in ugotovijo, da v sklepu obstaja tudi obraba, artroza ali poškodba meniskusa.

3. Ljudje nimajo bolečin,  toda artroza je že prisotna

Obstaja pa še tretji primer, ki se pojavlja znova in znova. Obraba hrustanca oziroma artroza je lahko že prisotna, vendar ljudje tega sploh ne vedo in nimajo nobenih bolečin.

Kako vemo za take primere?

Obstajajo nekatere študije, katerih cilj je pri osebah brez bolečin ugotavljati, ali nekdo že ima artrozo ali ne.

Obstajajo pa tudi naključna odkritja, v katerih se izkaže, da obstaja močna artroza, tudi meniskusi so poškodovani, a bolečine ni.

To izrazito kaže na to, da bolečina in artroza nista nujno sočasna procesa.

To opažamo vsak dan pri bolnikih, ki imajo bolečine, nekateri imajo tudi diagnoze in poškodbe meniskusa. Ob tem smo doživeli prvi, drugi, tretji, celo četrti stadij artroze. Toda, ko jim z osteopresuro in z izvajanjem vaj sprostimo napetosti in mišice, bolečina izgine. Popolnoma neodvisno od tega, kaj se strukturno dogaja v kolenu.

Kako torej ukrepati?

Vaje

Če imate bolečine v kolenu, naredite vaje, ki sprostijo tiste mišice, o katerih smo govorili, jih naredijo bolj prožne in bolj ubogljive.

In v večini primerov boste že po začetnih vajah opazili, da se je v sklepu nekaj že rahlo spremenilo, olajšalo. In vedeli boste, da ste na pravi poti. Zadošča, da vaje izvajate enkrat na dan brez ponovitev.

Za normalizacijo teh skrajšanih in prekratkih struktur in prenapetih mišic je Roland Liebscher-Bracht razvil specialne vaje.

V nadaljevanju sledita dve povezavi na video posnetke treh najbistvenejših vaj za raztezanje mišičnih skupin, ki so odgovorne za dobro delovanje kolena.

Tri raztezne vaje za začetnike

Spodaj in na video posnetku so tri preproste vaje za začetnike in sicer za tiste med vami, ki ste slabo gibljivi in si ne upate na tla ali imate težave z ravnotežjem. Vaje lahko izvajate kar na domačem kavču.

Vsaka vaja traja 2 minuti in vsebuje le pasivno raztezanje. Raztezna napetost ali bolečina mora ves čas raztezanja ostati na meji, ko je še ravno prav znosna ali udobna tako, da ste med vajo lahko sproščeni in sproščeno dihate.

Prikazane so vaje za levo nogo. Če imate težave s kolenom desne noge, potem je obratno in delajte vaje z desno nogo. Ja, ali pa z obema.

Klik na katerkoli sličico vas poveže z video posnetkom.

Prva vaja – raztezanje meč

Postavite se ob kavč in se primite za stranico. Z levo nogo stopite toliko nazaj, da začutite napetost v mečih in/ali pod kolenom. Stopalo mora stati naravnost naprej in koleno je povsem iztegnjeno. Desno koleno pokrčite toliko, da se lahko spuščate naprej in se tako leva noga postopoma razteza.

Druga vaja – raztezanje sprednje stegenske mišice

Z levo nogo pokleknete na kavč in se oprimete stranice. Napetost boste čutili spredaj v stegnu in morda v kolenskem sklepu. Počasi se z zadnjico približujte peti. Za pomoč si lahko podložite blazino.

Tretja vaja – raztezanje zadnje stegenske mišice

Sedite na kavč in iztegnite levo nogo. Stopalo in prste noge usmerite proti kolenu. Napetost boste začutili v stegnu zadaj, v kolenskem sklepu in morda tudi v mečih. Z rokama se oprite na desno nogo in se postopoma vse bolj pripogibajte.

Tri intenzivne vaje za koleno

To so vaje za raztezanje istih mišičnih skupin, kot zgoraj, vendar so intenzivne, saj poleg pasivnega raztezanja vsebujejo še trening moči in aktivno raztezanje.

Pasivno raztezanje pomeni, da se postavite v položaj in začnete postopoma raztezati s pomočjo opore (tla, trak). Raztezna napetost ali bolečina mora ves čas ostati na meji znosne ali še ravno prav udobne.

Trening moči pomeni krepitev mišic medtem ko so iztegnjene. V doseženem položaju napnete mišice, kot da bi želeli spremeniti položaj, a tega ne storite.

Aktivno raztezanje pomeni, da raztezate le z močjo lastnih mišic in brez opore tal, traku itd.

V roku 2 minut:  v začetku 30 sekund pasivno raztezate, nato 3 x po cca 10 sek napenjate proti – trening moči in vsakič za tem še pasivno raztezate. Zaključite z aktivnim raztezanjem brez opore.

Klik na katerokoli od sličic vas poveže z  video posnetkom s to različico vaj.

Tri vaje za koleno z gospo Vido

Več vaj in informacij za vse sklepe:

• Liebscher & Bracht You tube kanal v nemščini tu: Liebscher&Bracht – Die Schmerzspezialisten
• v angleški sinhronizaciji tu: Liebscher&Bracht – The Pain Specialists 
• v knjigah Laž o artrozi (razprodana; na voljo v knjižnicah) ter Koleno – odpravite bolečine sami in Hrbet – odpravite bolečine sami (Mladinska Knjiga)
• po konzultaciji in terapijah po Liebscher & Bracht metodi v Artrosani tu: https://artrosana.si/storitve/

Prevod in obdelava video posnetka za branje in priprava prispevka: Mojca Zelenko

Vir: Knieschmerzen für immer loswerden?