Revmatizem

Avtor: Roland Liebscher – Bracht

Medicinsko strokovno je prispevek preveril dr. med. Egbert Ritter, specialist travmatološke kirurgije in višji zdravnik v Salzburgu

1. Simptomi revmatskih obolenj: bolečina, oteklina itd.

Medicina pod pojmom “revmatizem” zajema več kot 100 različnih bolezni. Te prizadenejo ljudi vseh starosti. Nemško združenje za revmatologijo (DGRH) predvideva, da je v Nemčiji 1,5 milijona bolnikov z vnetnimi revmatskimi boleznimi (1). Zato jih štejejo med »splošno razširjene bolezni, ker prizadenejo velike dele prebivalstva in imajo znatne socialno-ekonomske posledice.« (2)

Sem se prišteva vse od protina do luskavice, od bolezni vezivnega tkiva do bolezni sklepov (obraba), od krvi do organov kot so črevesje in ledvice.

(V Sloveniji naj bi bilo po podatkih portala Viva 40 – 60 tisoč oseb z vnetno revmatično boleznijo, vseh revmatičnih obolenj pa naj bi bilo okoli 230 tisoč).

Kakor so raznolike revmatične bolezni, tako so raznoliki tudi njihovi simptomi. Najpogostejši je revmatoidni artritis, ki povzroča vnetja in bolečine v sklepih. V središču tega članka je prav revmatoidni artritis.

Med revmatske bolezni uvrščajo tudi protin, fibromialgija (revmatizem mehkih tkiv mišic, kit in vezi), spondilartroza (degenerarativne spremembe medvretenčnih sklepov) in Bechterewova bolezen (otrdelost hrbtenice).

Sem so vključene tudi avtoimunske bolezni vezivnega tkiva, kot so kolagenske bolezni (npr. eritematozni lupus) in kože (psoriaza), ter vnetne bolezni ožilja (vaskulitis).

1.1. Simptomi revmatoidnega artritisa

Artritis kot vnetna revmatična bolezen napreduje v fazah in ne čisto dosledno. Obdobja manjše aktivnosti bolezni ali odsotnosti simptomov prekinjajo faze z bolečino, otekanjem sklepov (sinovitis), jutranjo okorelostjo in s splošnimi simptomi, kot so utrujenost (…) ali celo zvišana telesna temperatura.« 3)

Huda bolečina, revmatoidni vozliči, otrdelost, rdečina in oteklina se načeloma lahko pojavijo v vseh sklepih (ali mehkih tkivih) (poliartritis), najpogosteje pa se pojavijo v malih sklepih prstov, najraje drugega in tretjega prsta, in v zapestju.

Poleg tega se tipični znaki pogosto pojavijo v kolenskem sklepu in sklepih gležnja ter prstov na nogah.  Zlasti v predelu prednjega dela stopala se lahko z napredovanjem bolezni razvije hallux valgus. S tem so povezani tudi tako imenovanimi krempljasti prsti na nogah 4).

1.2. Revma ali artroza – razlike

Revmatoidni artritis in artroza sta med seboj kompleksno povezana. Na eni strani lahko artroza nastane kot posledica revmatizma. Po drugi strani pa obe klinični sliki povzročata zelo podobne simptome, ki nastanejo zaradi omejenega gibalnega profila. Zato jih pogosto med seboj zamenjajo.

Celo zdravniki sami včasih težko pravilno razlagajo posamezne simptome in postavijo pravilno diagnozo, kljub temu, da je pomemben del diagnoze vnetja sklepov t.i. imenovani revmatoidni faktor kot protitelo v krvi. Vendar je ta revmatoidni faktor mogoče odkriti le pri približno polovici vseh bolnikov z artritisom.

Zato smo za vas pripravili naslednji pregled. Omogoča vam kratek pregled najpomembnejših znakov obeh revmatičnih bolezni sklepov.

Artritis

• pogosto kronična, vnetna bolečina v sklepih z oteklino, rdečino in toploto, ki traja vsaj šest tednov,
• prizadeta sta več kot dva sklepa,
• pojav revmatoidnih vozličev,
• jutranja okorelost, ki traja več kot 60 minut,
• izboljšanje z gibanjem in vadbo,
• pred prehladom je čutiti olajšanje,
• v predelu prstov: tipični vzorec prizadetosti sklepov s simetrično porazdelitvijo (npr. obe zapestji, kolena ali gležnji);ne pa na končnih sklepih prstov 5), 6)

Artroza

• občutek bolečine v sklepu brez vnetja (da nas boli sam sklep, je v resnici napačna predpostavka); otekanje in vročina okoli sklepa se pojavlja redko,
• bolečina v začetku gibanja,
• poslabšanje pri obremenitvah,
• občutljivost prstov na mraz,
• predel prstov: običajno so prizadeti končni sklepi prstov 7) .

1.3. Sočasni učinki in posledice

Kot da bolečina in omejena gibljivost že sama po sebi ne bi bila dovolj, lahko revmo spremljajo tudi številne spremljajoče bolezni. Zdravniki to imenujejo sočasne bolezni.

Če vnetja ne ustavimo pravočasno, lahko na primer pride do artroze ali celo destrukcije sklepa. V tem primeru zrahljana sklepna ovojnica in ligamenti kažejo na to, da gibanje sklepa ne deluje več pravilno. Posledica tega je prekomerna abrazija (obraba) hrustanca in dolgoročno poškodba hrustanca. 8)

Tudi osteoporoza (izguba kostne mase) se lahko pogosteje pojavi pri revmatskih obolenjih. 9) Vendar se revma ne ustavi le pri sklepih.

Številne študije so pokazale, da imajo bolniki z revmatoidnim artritisom večje tveganje za okužbe kot so tuberkuloza in hepatitis, bolezni srca in ožilja ter kožnega in pljučnega raka.

Toda: vseh spremljajočih oziroma sočasnih bolezni ni mogoče izslediti nazaj do osnovne bolezni. Pravzaprav nekatera zdravila za revmo povečujejo tveganje za morebitne sekundarne bolezni in tudi povzročajo nastanek bolezni. 10), 11), 12), 13)

Več o uporabljenih zdravilih in njihovih protislovnih vlogah si lahko preberete v nadaljevanju v poglavju 3.3. Zdravljenje z zdravili.

2. Vzroki za revmo in revmatske bolečine – kaos v imunskem sistemu

Razvoj bolezni, ki spadajo pod skupni izraz revmatizem, še vedno bega medicino. Navsezadnje so raziskave v zadnjih nekaj desetletjih uspele odkriti številne procese, ki igrajo vlogo pri izbruhu vnetja. Očitno gre za genetsko predispozicijo, ki vključuje več genov, katerih medsebojno delovanje odločilno vpliva na potek bolezni. 14)

Obstajajo tudi znanstveni dokazi, da mora dedno nagnjenost spremljati sprožilni dogodek: okužba z virusi ali bakterijami, stresno obdobje življenja in morda tudi dolgotrajna neustrezna prehrana. 15)

2.1. Revmatizem kot avtoimunska bolezen – telesna obramba brez nadzora

Jasno je tudi, da pri revmatičnih bolnikih imunski sistem ne deluje pravilno. Je v stalni pripravljenosti in napada lastne sklepe.

Oglejmo si podrobneje, kaj se verjetno dogaja v vašem telesu, ko se razvije revma. Izhodišče je sprožilni dogodek, ki ga vaš imunski sistem ne more odpraviti. Posledično se obramba vašega telesa nenehno spodbuja.

Med napadom revmatizma imunske celice sčasoma napadejo lastno tkivo telesa – »imunski sistem ne more več razlikovati med »svojimi« (avto) in tujimi.« 16)

Vloga citokinov

Imunski sistem se na to navidezno stalno grožnjo odzove v obliki vnetja. Sproži se, ko napačno nadzorovane imunske celice migrirajo v sinovialno ovojnico ali vezivno tkivo in tam proizvajajo vnetne snovi. Posledica je vnetje sklepov ali kolagenske bolezni, kot je eritematozni lupus.

Pri revmatoidnem artritisu imajo pomembno vlogo določeni tkivni hormoni, tako imenovani citokini, predvsem dejavnik tumorske nekroze alfa (TNF-α) in interlevkin-1. Te snovi zagotavljajo, da celice komunicirajo med seboj. V zdravem imunskem sistemu so citokini v ravnovesju s svojimi sorodniki in preprečujejo prekomerno reakcijo. Če pride do povečane proizvodnje citokinov, je občutljivo ravnovesje pogosto porušeno. Vnetje lahko povzroči veliko škodo prizadetemu sklepu: povzroči zraščanje sinovialne ovojnice (membrana synovialis) in povzroči iztekanje prevelike količine tekočine iz krvnih žil. Sčasoma lahko to privede do izliva v sklep. Poleg tega vneta notranja ovojnica napade hrustanec, kosti in vezi sklepa – grozi uničenje sklepa.

Vpliv kajenja

Da bi prepoznali dejavnike tveganja za revmo, se nam ni treba vedno vrniti na raven genov in imunskih celic. Zdi se, da tudi kajenje pogosto »podžiga« revmatoidni artritis. V študiji Nemškega raziskovalnega centra za revmatizem je med 1000 bolniki s tovrstno diagnozo “znatno več kadilcev kot v siceršnji populaciji”. 17) Čeprav natančen vpliv kajenja na razvoj revmatizma ni bil v celoti raziskan, se zdi gotovo dvoje:

• Po eni strani kajenje negativno vpliva na potek bolezni.Sestavine v tobaku spodbujajo nastajanje avtoprotiteles in poslabšajo prekrvavitev sklepa.
• Po drugi strani imajo revmatiki, ki kadijo, pogosteje hujše bolečine kot tisti, ki ne kadijo.Potrebujejo več zdravil, s čimer izpostavljajo svoje telo nadaljnjim škodljivim učinkom.18)

Zdaj je povezava med kajenjem tobaka in razvojem Bechterewove bolezni (ankilozirajoči spondilitis pretežno v križnično črevničnem območju hrbtenice) dokazana. Nedavna študija na 2000 bolnikih iz Velike Britanije potrjuje, da imajo kadilci hujše simptome in slabšo prognozo. Vsakdo, ki kadi, tvega hujše bolečine v hrbtu, več vnetij in hitrejše napredovanje otrdelosti hrbtenice. 19)

2.2. Kako nastane bolečina

Pogled na mišice in fascijo

Zakaj imate kot revmatik hude bolečine v celotnem mišično-skeletnem sistemu? Odgovor na to se morda na prvi pogled zdi povsem logičen: kriva je presnovna bolezen, vnetje in vse ostalo, kar se dogaja vašemu sklepu. Ni povsem narobe. A tudi ne povsem res. Z našega vidika je patološki proces vnetja le polovica zgodbe – natančneje pogosto le 20 odstotkov.

Verjamemo, da do 80 odstotkov vaših bolečin ni posledica revmatizma!

Če celotno bolečino v telesu postavimo na 100 odstotkov, potem obstaja delež, ki je le posredno povezan z osnovno boleznijo, revmo. Po naših izkušnjah je to do 80 odstotkov. Z drugimi besedami, le majhen del vaše bolečine povzroča revmatoidni artritis.

Bolečina je pretežno posledica prekomerne napetosti v tkivu okoli sklepov, to je v mišicah in fascijah. Danes je naš vsakdanjik pretežno v sedečem položaju in pod močnim vplivom enostranskih in stresnih dejavnosti. Pri revmatičnih bolnikih ni nič drugače kot pri preostali populaciji. Rezultat: v povprečju uporabljamo le dva odstotka vseh sklepnih kotov v telesu, za katere so sklepi genetsko predvideni. To zanemarjanje gibanja pusti pečat na vaših mišicah.

Preveč zategnjene in “skrajšane” mišice

Mišice okoli sklepov povečujejo napetost zaradi številnih enostranskih vzorcev gibanja. Zakaj? Takoj, ko so mišice »zanemarjene« – na primer zaradi pogostega sedenja brez potrebne kompenzacije – pride do njihovega »skrajšanja«. Postanejo nepopustljive in ​​tako rekoč »zarjavijo«. Če želite med določenimi gibi raztegniti točno te mišice, boste sčasoma naleteli na vse večji odpor. Pri tem bolj ko se mišica na eni strani sklepa »skrajša«, bolj mora delati mišica na drugi strani, da lahko izvedete določen gib. Razvije se začaran krog napetosti in protinapetosti, ki povzroči ogromne natezne sile na vaše sklepe. Na neki točki je mera zvrhana – takrat obstaja nevarnost obrabe in poškodb.

Zlepljena fascija

Z mišicami so neločljivo povezane fascije – mehkotkivne komponente vezivnega tkiva. Kot tridimenzionalna pajkova mreža prepredajo naše telo in obdajajo mišice, tako da vse v našem mišično-skeletnem sistemu ostane na svojem mestu. Ko se gibamo, fascija v zdravem telesu samodejno sledi gibanju in se prilagaja gibom, ki jih pogosto izvajamo. Naši vsakodnevni gibalni vzorci pomembno oblikujejo strukturo in prožnost naše fascije.

Kar velja za mišice, velja tudi za fascije: če s sklepi neprestano zavzemate enake položaje, se fascija okoli skrajšanih mišic spolsti. To zmoti vaš metabolizem (presnova se na takih mestih upočasni ali zaustavi) in pride do zakisanosti celotnega tkiva.

Opozorilna bolečina kot signal za alarm

Telo registrira nastajajočo nevarnost za vaše sklepe preko receptorjev v pokostnici (intersticijski receptorji). Prenapetost zaznajo določeni možganski programi, jo ovrednotijo ​​in se nanjo odzovejo v obliki bolečine. Ta bolečina vas opozori, da je z vašimi sklepi nekaj narobe. Zato pri Liebscher & Bracht te bolečine imenujemo “opozorilne bolečine”. Pri revmi občutite bolečino predvsem v rokah, kolenih in stopalih.

In revma?

Če ste seznanjeni z našo metodo odprave bolečin, potem veste, da ta model razlage bolečine uporabljamo pri številnih bolečinskih stanjih.

Je torej vaša revmatična bolezen res zdravstveno stanje kot vsako drugo? Da in ne!

a) Ne je odgovor zato , ker je izhodiščni položaj mišic in fascij manj ugoden za revmatike, kakor za druge bolnike. Presnovna motnja otežuje zdravo delovanje mišic in fascij, vnetje pa ogroža sklepe ne glede na siceršnjo prekomerno napetost.

b) Da, je odgovor zato, ker kljub vsemu tukaj delujejo isti procesi, ki povzročajo bolečino tudi brez revmatske bolezni. To so : enostranski gibalni vzorci, preobremenitve, mišično-fascialna prenapetost in opozorilne reakcije. Včasih ta negativna spirala prizadene celo posebno veliko število revmatikov. Ko imate hude bolečine in otrdele sklepe, postane gibanje še težje. Prizanašanje in neaktivnost pa stvari le poslabšata: manj ko premikate sklepe, večja napetost nastaja v mišicah in fasciji.

Vidite: vaše revmatične bolezni ne moremo pozdraviti kot presnovne motnje, lahko pa vam pokažemo način, kako čim bolj zmanjšati njene učinke. Kako vam lahko naša (Liebscher&Bracht) terapija konkretno pomaga, si lahko preberete v naslednjem poglavju.

3. Zdravljenje revmatičnih bolečin – zdravila niso vse

3.1. Zdravljenje revmatskih obolenj in pomanjkanje zdravnikov

Kot prizadeta oseba najbolje veste, kako težko je lahko za revmatične bolnike priti do zdravniške oskrbe .

Situacija v Sloveniji bo podobna, ta navedba podatkov pa velja za Nemčijo:

V Nemčiji še vedno predolgo traja, da se revmatične bolezni začnejo zdraviti. Glavni razlog za to je pomanjkanje zdravnikov specialistov. Na primer 1,5 milijona ljudi z vnetnimi revmatskimi boleznimi po vsej državi ima na voljo le 609 specialistov internistov specializiranih za revmatologijo. 20)

Preden revmatiki dejansko pridejo do specialista, mine dragocen čas.

»Med pojavom prvih simptomov in prvotno diagnozo mine v povprečju od 10 do 21 mesecev.« 21)

Glede na te številke strokovnjaki upravičeno razglašajo alarm. Čisto teoretično je zdravljenje revmatoidnega artritisa v zadnjih letih doseglo tako velik napredek, da lahko bolniki z revmatskimi boleznimi normalno živijo brez simptomov in običajno dolgo. Za to pa je treba zgodaj in specifično poseči v proces bolezni ter z ustreznimi ukrepi zaustaviti vnetje sklepa. Če se zdravljenje začne v šestih mesecih po pojavu simptomov – zdravniki temu pravijo »okno priložnosti« – obstaja velika verjetnost, da bo bolezen blago potekla ali celo prenehala. Če pa se ne zdravi, do dve tretjini bolnikov v petih letih tvega hude, trajne poškodbe sklepov. 22), 23)

Na kratko: napredek v revmatologiji pogosto ne doseže bolnika in okno priložnosti se zapre za skoraj tri četrtine vseh obolelih brez diagnoze ali terapije 24)

Medicinsko zdravljenje zato pogosto ne doseže cilja, ki si ga je samo postavilo. To naj bi bilo doseganje najboljše možne kakovosti življenja bolnika na dolgi rok, trajna odprava simptomov in preprečevanje strukturnih poškodb.

Kaj vam torej preostane? Dvoje: ali potrebujete veliko sreče, da pridete do začetka medicinskega zdravljenja ali pa morate iskati druge načine za zdravljenje bolečine.

Pri Liebscher & Bracht vam ponujamo točno to – drug pristop k zdravljenju bolečine.

Ne razumite narobe: revmatolog je še naprej pomemben del zdravljenja vaše revmatske bolezni. Vnetne procese in delovanje imunsko pogojenih bolezni je nedvomno treba omejiti.

Naš poseben prispevek pa je lahko ta, da postanete nekoliko manj odvisni od protibolečinskih tablet in zdravnikov – pa naj bo to za premostitev čakalne dobe ali kot dolgoročno dopolnilno zdravljenje vaših simptomov.

3.2. Terapija bolečine po metodi Liebscher & Bracht

Če imate revmatsko bolezen, potrebujete več kot le zdravljenje z zdravili. V to smo prepričani. In verjamemo, da lahko z našo metodo občutno zmanjšate bolečino in izboljšate gibljivost. Še enkrat se zavedajte, da je po našem mnenju do 80 odstotkov vaše bolečine mogoče pripisati previsokim mišično-fascialnim napetostim.

Čeprav lahko previsoke napetosti v telesu nastanejo zaradi sprememb, ki so povezane z revmo, jih je mogoče učinkovito zdraviti. Zato gre pri vseh treh komponentah našega koncepta – osteopresuri, vajah za raztezanje ožin in fascijalni masaži – za normalizacijo nepravilne mišično-fascialne napetosti. Oglejmo si na hitro tri oblike zdravljenja.

Osteopresura Liebscher & Bracht

Našo protibolečinsko terapijo vidimo predvsem kot »pomoč za samopomoč«. Vendar pa ste na začetku bolezni ali po dolgoletni medicinski odisejadi morda še vedno skeptični, ali je Liebscher & Bracht način pravi za vas. Lahko se obrnete na terapevta, usposobljenega za Liebscher & Bracht metodo. Že med prvo obravnavo lahko ugotovi, kakšno vlogo ima mišično-fascialna napetost pri vaši revmatični bolečini in po potrebi takoj začne z osteopresuro, našo terapijo za odpravo bolečin.

Kaj terapevti Liebscher & Bracht storijo z osteopresuro?

Strogo gledano od zunaj pritiskajo na receptorje v pokostnici, kar poznate že iz poglavja 2.2. S tem ponastavite možganske programe, ki povzročajo prekomerno napetost v mišicah. Telo se takoj odzove: prekomerna napetost se znatno zmanjša, tako da se bolečine v sklepih in mišicah opazno zmanjšajo – ali celo popolnoma izginejo. Tukaj se stvari za vas zares začnejo!

Vaje za raztezanje ožin

Za vas kot revmatika je ključnega pomena, da previsoke mišično-fascialno napetosti obdržite na minimumu in si ne dovolite preveč prizanašanja. S posebnimi vajami za raztezanje ožin v tkivih lahko to dosežete na dolgi rok. Raztezne vaje lahko pomagajo:

• da postanejo vaši sklepi, mišice in kite spet bolj gibljivi in ​​da se zmanjša jutranja okorelost sklepov,
• napade ali izbruhe lahko preživite z manj ali popolnoma brez protibolečinskih sredstev in
• zmanjša tveganje posledic za nastanek škode.

Fascijalna masaža

Fascijalna masaža se lahko izkaže kot odločilna korist pri zdravljenju zlasti pri revmatizmu. S ciljno samomasažo spodbudite metabolizem vezivnega tkiva na zakisanih območjih in naravno razbremenite mišično napetost. Princip fascijalne masaže je zelo preprost: fizično premaknete celične odpadke – presnovne produkte tako, da jih telo lahko hitreje odstrani. Na ta način aktivno spodbujate popravljalne procese v telesu. Poleg tega pripravite fibroblaste (celice, ki tkejo novo fascijo 24 ur na dan), da s svojimi migetalkami razpletejo sprijete niti fascije, kar dodatno razbremeni napetost in omejeno gibanje.

Za fascijalno masažo so pri Liebscher&Bracht izdelali set posebnih valjev in žogic, s katerimi dosežete  najbolj učinkovit masažo fascij. Povezava na Liebscher&Bracht pripomočke

3.3. Zdravljenje z zdravili

Naj gre za vnetje sklepov, bolezen vezivnega tkiva ali vaskulitis: pri zdravljenju z zdravili je bil v zadnjih nekaj desetletjih uveljavljen standardiziran postopek pri zdravljenju revmatičnih bolezni.

NSAID in kortizon

Ob pojavu prvih simptomov se večina prizadetih najprej odpravi k svojemu zdravniku. Ta običajno predpiše tako imenovane NSAID (nesteroidna protivnetna zdravila) za lajšanje bolečin in začasno zaustavitev vnetnega procesa. Za zdravljenje akutnih napadov se uporabljajo kortikosteroidi (običajno prednizolon). Ni redko, da mora prizadeti oba pripravka jemati več tednov ali mesecev – dokler ne nastopi učinek osnovne terapije ali revmatolog ne obdela njegovega čakalnega seznama.

DMARD in biološka zdravila

Z medicinskega vidika se pravo zdravljenje revmatoidnega artritisa začne z dajanjem antirevmatikov (imunosupresivov), tako imenovanih DMARD (Disease modifying drugs – zdravila, ki spreminjajo bolezen). Ti osnovni terapevtiki so skupina zdravil, ki ne le lajšajo simptome, ampak imajo tudi lastnosti, da spremenijo bolezen. V središču izbora je metotreksat. Zmanjšanje težav pa s tem doseže le petina (1/5)  vseh bolnikov.

Če po približno treh mesecih ni izboljšanja simptomov, metotreksat kombinirajo z drugim klasičnim (sintetičnim) osnovnim terapevtskim sredstvom. Če ta kombinacija osnovnih terapevtikov ne prinese želenega rezultata, bo revmatolog poleg metotreksata predpisal še eno od učinkovin, ki jih imenujemo biološka zdravila – najpogosteje zaviralce TNF-α. 25), 26)

Ocena antirevmatikov

Kako je treba ocenjevati korist teh imunosupresivov (imunosupresiv = učinkovina, ki zavira imunsko odzivnost) pri zdravljenju revmatizma?

Z našega vidika je sodba razdvojena. Po eni strani imajo lahko DMARD dokazljivo pozitiven učinek na potek bolezni. Z neposrednim delovanjem na imunske celice DMARD zaustavijo vnetje in preprečijo progresivno uničenje sklepov. Po drugi strani pa je seznam njihovih stranskih učinkov dolg in ni mogoče izključiti negativnih posledic za vaše notranje organe. To velja enako za NSAID, steroide, DMARD in biološka zdravila.

Stranski učinki zdravil za revmo:

Nesteroidna protivnetna zdravila: visok krvni tlak, srčno popuščanje, povečano tveganje za srčni infarkt 27), slabost, razjede v prebavilih

Kortizon: poveča tveganje za zlome kosti, osteoporozo, okužbe, povečanje telesne teže, visok krvni tlak, sladkorno bolezen 28)

DMARD/biološka zdravila: okužbe, kot sta hepatitis ali tuberkuloza 29), nemelanomski kožni rak ob uporabi zaviralcev TNF-α 30)

Kot lahko vidite, je pri teh stranskih učinkih težavno to, da poslabšajo obstoječe spremljevalne pojave revmatizma. Torej je vsako zdravilo, ki ga ni treba jemati, in vsak odmerek, ki ga lahko zmanjšate, velik uspeh. To lahko dosežete z našimi vajami. Če vadite redno, imate dobre možnosti, da se trajno izognete protibolečinskim tabletam in kortizonu.

3.4. Prehranska terapija

Poleg raztezanja in vadbe ima pri revmi pogosto ključno vlogo prehrana. S prilagojeno prehransko terapijo lahko pomagate imunskemu sistemu zaustaviti nenehen napad. Na ta način lahko tudi zmanjšate odmerek zdravil in preprečite srčno-žilne bolezni.

Natančneje, vaš cilj je, da s svojo prehrano zmanjšate odzivnost vpletenih celic in zmanjšate količino proizvedenih vnetnih snovi. Poleg tega lahko s pravimi ukrepi zagotovite, da vaše telo proizvaja manj kisikovih prostih radikalov, ki prispevajo k poškodbam tkiva. Predvsem tako imenovani eikozanoidi vedno znova spodbujajo vnetne procese. Nastajajo izključno iz arahidonske kisline, ki jo vse več najdemo v izdelkih iz kopenskih živali.

Za vas kot bolnika z revmo to pomeni:

• Vnetje lahko zmanjšate tako, da omejite vnos živalskih maščobnih kislin in zagotovite, da zaužijete čim manj arahidonske kisline.Meso rastlinojedih živali vsebuje manj arahidonske kisline kot meso mesojedih živali.
• Bodite pozorni na kakovostna rastlinska olja, kot so repično, orehovo ali laneno olje.Na ta način zagotovite povečan vnos omega-3 maščobnih kislin, ki delujejo kot protiutež arahidonski kislini.
• Poskrbite, da boste dobili veliko ustreznih antioksidantov. Posebej primerni so vitamini C, E in K ter zelišča s protivnetnim delovanjem (npr. čemaž, kurkuma, kari, origano, timijan, cimet).
• Povečajte vnos protivnetnih elementov v sledovih.To sta predvsem selen in cink.Z vitaminom D, kalcijem in magnezijem zelo dobro vplivate na svoje kosti.31)

Vendar pa ima prehranska terapija v zgoraj opisani obliki  zanko: za revmatike pogosto ne zadošča. Klinične študije vedno znova potrjujejo, da revmatikom pogosto primanjkuje vitaminov E, A in C ter elementov v sledovih cinka in selena. 32)

Po našem mnenju so razlogi za to očitni. Po eni strani, ko imate revmo, organizem potrebuje veliko mikrohranil, ko se bori z vnetjem. Poraba je temu primerno višja. Hkrati – in tukaj je dilema – naša današnja hrana vsebuje veliko manj mikrohranil kot prej zaradi tal, revnih s hranili, in industrijskih proizvodnih postopkov. Vaše telo potrebuje veliko vitalnih snovi, vendar jih pogosto dobi zelo malo. (To ne velja za tla, ki se obdelujejo permakulturno in ekološko – op.prev.)

Ko vam primanjkuje pomembnih mikrohranil, je imunski sistem vašega telesa brez obrambe pred sprožilci vnetja. Zato poskrbite za zadostno preskrbo z vitamini (vitamin E, C in D).

Kalcij, magnezij in vitamini D3, C in B6 spodbujajo presnovo v hrustancu in kosteh. Če morate zaradi revmatske bolezni jemati zdravila, kot je kortizon, je vsekakor priporočljivo dodajanje vitamina D in kalcija – kortizon namreč poveča tveganje za prezgodnjo izgubo kostne mase.

Precej zapleteno, kajne?

Zato vam želimo čim bolj olajšati delo. Zagotovite svojemu telesu ravno tista mikrohranila, ki jih ob vnetnih sklepnih obolenjih najbolj potrebuje. Vabimo vas, da preizkusite naša preverjena prehranska dopolnila. Kot revmatiku vam bo še posebej koristila naša trojna kombinacija vitaminov, baz in pripravkov za sklepe. Vitamini, minerali in predvsem antioksidanti, ki jih vsebuje, prispevajo k normalnemu delovanju vašega imunskega sistema in so lahko ključen dodatek k vaši prehranski terapiji revmatizma.

Ne glede na to, ali gre za vitamin E, A, C, cink, selen, folno kislino, karoten, magnezij ali kalcij – v naši preizkušeni kombinaciji  ( 3er- Kombi) vam zagotavljamo točno tiste ustrezne odmerke mikrohranil, ki jih vaše telo nujno potrebuje v primeru revmatične bolezni – Povezava na Sestava Liebscher in Bracht prehranskih dopolnil

4. Vaje – kako si pomagate sami

Kot veste iz lastnih izkušenj, revmatično bolezen običajno spremlja vrsta simptomov. Vnetje lahko prizadene sklepe kjer koli v telesu. Zato ni standardne vadbe, ki bi vam lahko pomagala pri vseh težavah. Toda: lahko sestavite svoj individualni program vadbe. Kako deluje? Samo obiščite naš brezplačni YouTube kanal  https://www.youtube.com/results?search_query=liebscher+und+bracht+rheuma

Našli boste na stotine video posnetkov za pomoč pri vaših bolečinah ne glede na to, ali so glavna tarča vašega revmatoidnega artritisa kolki, kolena, stopala, roke ali hrbet.

Roland Liebscher-Bracht

Kontrolni seznam za vaje Liebscher & Bracht

Da bi zagotovili, da pri vadbi z našimi vajami ne bo nič narobe, smo najpomembnejše informacije strnili v kontrolni seznam. Tako imate vse nasvete na hitro in lahko vadite z dobrim občutkom.

✅ Vedno se orientirajte po svoji osebni lestvici bolečine od ena do deset. Za najboljše rezultate delajte na ravni osem ali devet za vsak raztežaj. Devet pomeni: čutite močno bolečino, vendar lahko še vedno mirno dihate med raztezanjem in vam ni treba nasprotovati napetosti.

✅ Vadite šest dni na teden in izvajajte vajo vsaj enkrat na dan. Če želite bolje podpreti sproščujoče in protivnetne obnovitvene procese v mišicah in fascijah, lahko ponovitve izvajate tudi vsakih 12 ur: enkrat zjutraj, enkrat zvečer.

✅ Za vsako vajo bi morali vložiti dve do dve minuti in pol in ostati v posameznem raztežaju vsaj 90 sekund. Če z vajami šele začenjate ali je bolečina še prehuda, jo lahko postopoma stopnjujete.

✅ Bodite potrpežljivi – tudi če takojšnji rezultati niso neobičajni. Napetost okoli vaših sklepov je lahko zelo velika, če imate revmo. Zato lahko traja nekaj časa, da vaši možgani shranijo nove gibalne programe, da se vaš metabolizem normalizira in vnetje zmanjša. A če vztrajate pri tem in vaje postanejo del vaše vsakodnevne rutine, si lahko kljub revmi povrnete veliko kakovost življenja.

DODATNO k pravilni izvedbi Liebscher&Bracht vaj in fascijalne masaže preberite tu: https://artrosana.si/pravilna-izvedba-liebscher&bracht-vaj-in-fascijalne-masaze/.

Želimo vam veliko uspeha pri vajah!

Liebscher&Bracht

Vir prispevka: www.liebscher-bracht.com/schmerzlexikon/

Prevod: Mojca Zelenko

 

Viri in študije – sklici v tekstu

• ↑1 Höhl, R., Zegelmann, A., Rheuma: Wege zur besseren Versorgung. In: CME; 2018, 1–2, S. 34
• ↑2 Kalden, J., Burkhardt, H., Buß, B. u.a., Strategien zur verbesserten Versorgung von Menschen mit der Volkskrankheit “Rheuma” am Beispiel der rheumatoiden Arthritis. In: Zeitschrift für Rheumatologie; 2011, (70) 8, S. 641
• ↑3,↑14,↑15,↑16 Adam, O., Leinöl, Fisch und Co.: Bei Rheuma an Omega-3 denken. In: Heilberufe/Das Pflegemagazin; 2015, 67 (10), S.16.
• ↑4 Rehart, S., Neuer Ansatz bei rheumatischem Vorfuß. In: Der Orthopäde; 2016, (45) 4, S.356.
• ↑5,↑26 Stiefelhagen, P., Hand in Hand gegen Rheuma. In: MMW-Fortschritte der Medizin; 2013, (155) 2, S.14.
• ↑6 Schneider, M., Lelgemann, M., Abholz, H.-H., u.a., Interdisziplinäre Leitlinie: Management der frühen rheumatoiden Arthritis; 2011, S.13.
• ↑7 Kellner, H., Rheuma oder kein Rheuma? In: MMW-Fortschritte der Medizin; 2014, (156) 11, S. 41f.
• ↑8 Egger, S., Michlmayr, C., Rheuma oder Arthrose – eine Frage, viele Antworten. In: Manuelle Medizin; 2011, (49), 6, S. 421
• ↑9 Wie Rheuma am Knochen nagt. In: MMW-Fortschritte der Medizin; 2014, (156) 20, S.32.
• ↑10 Grzegorek, K., Rheuma-Patienten auf den Kopf stellen! In: CME; 2013, 9, S. 26
• ↑11 Ott, C., Rheuma kommt selten allein … In: CME; 2015, 7/8, S. 47
• ↑12 Kathmann, W., Rheuma und Infektionen. In: Orthopädie & Rheuma; 2016, (19) 2, S. 15–18
• ↑13 Unger, M., Winkler, S., Infektionen und Rheuma. In: rheuma plus; 2014, (13) 1, S. 13–16
• ↑17,↑18 Rauchen feuert Rheuma an. In: MMW-Fortschritte der Medizin; 2010, (152) 23, S.6.
• ↑19 https://www.weser-kurier.de/deutschland-welt/deutschland-welt-vermischtes_artikel,-tabakkonsum-verstaerkt-rheuma-_arid,1834696.html
• ↑20 Höhl, R., Zegelmann, A., Rheuma: Wege zur besseren Versorgung. In: CME; 2018, 1–2, S.34.
• ↑21 Höhl, R., Zegelmann, A., Rheuma: Wege zur besseren Versorgung. In: CME; 2018, 1–2, S. 34f.
• ↑22 Neumaier, J., Trotz Rheuma beschwerdefrei. In: MMW-Fortschritte der Medizin; 2012, (154) 4, S. 18
• ↑23 Richter, J., Wessel, E., Klimt, R., Willers, R., Schneider, M., RheumaCheck: Entwicklung und Evaluation eines deutschsprachigen Rheuma-Screening Instruments. In: Wiener Klinische Wochenschrift; 2008, (120) 3–4, S.104.
• ↑24 Schneider, M., Lelgemann, M., Abholz, H.-H., u.a., Interdisziplinäre Leitlinie: Management der frühen rheumatoiden Arthritis; 2011, S.8.
• ↑25 Neumaier, J., Die Gelenkdestruktion lässt sich aufhalten. In: MMW-Fortschritte der Medizin; 2008, (150) 14, S. 14
• ↑27 Ott, C., Rheuma kommt selten allein … In: CME; 2015, 7/8, S.47.
• ↑28 Hochdosiertes Kortison bei Rheuma: Was ist wichtig?. In: CME; 2014, 6, S.4.
• ↑29 Kathmann, W., Rheuma und Infektionen. In: Orthopädie & Rheuma; 2016, (19) 2, S.16.
• ↑30 Grzegorek, K., Rheuma-Patienten auf den Kopf stellen! In: CME; 2013, 9, S.26.
• ↑31 Adam, O., Leinöl, Fisch und Co.: Bei Rheuma an Omega-3 denken. In: Heilberufe/Das Pflegemagazin; 2015, 67 (10), S.16f.
• ↑32 Becker, U.: Dem Rheuma-Schmerz Paroli bieten. Ernährungstherapie. In: UGB-Forum 1/02. S. 42