“Kot že veste sva skupaj z Rolandom razvila čudovito protibolečinsko terapijo, pri čemer je moj delež vedno predstavljal prehranjevanje. Sama sem že 35 let specialistka splošne medicine s težiščem na prehranski medicini. Z medicino pa se ukvarjam 45 let.

Mnogi med vami že poznate najin pristop do nastanka bolečin. Za tiste, ki pa ne, pa tukaj še enkrat kratek povzetek.”

Zdaj že vemo, da bolečine nastajajo zaradi previsokih in neizravnanih napetosti v mišicah in vezivnem tkivu ali fasciji  – posledica sodobnega načina življenja.

Kadar smo ljudje zdravi, se dobro počutimo, se vsestransko gibljemo in zdravo prehranjujemo, takrat smo sproščeni in se veselimo zdravega in zadovoljnega življenja povsem brez bolečin.

Napetosti v muskulatori pa se začnejo zviševati, kadar se te okoliščine spremenijo. K temu prispeva na eni strani enostransko gibanje ali negibanje, stalno sedenje. Celo v postelji, ko spimo s pokrčenimi koleni v položaju zarodka.

Obstajajo pa še drugi dejavniki, kot je na primer stres, za katerega dobro vemo, da je odgovoren za povišane napetosti v  mišicah. In seveda naša vsakodnevna prehrana, ki nas delo to, kar smo.

Človek je namreč to, kar jé. In prav o tem danes govorim. Bodite pozorni zlasti tisti med vami, ki že trpite zaradi bolečin. Izvedeli boste, kaj lahko na splošno ukrenete, da jih zmanjšate oziroma, da jih sploh ne boste dobili.

Prav zato se bomo zdaj posvetili temi, o kateri je toliko burnih diskusij, to je ogljikovim hidratom.

Pozor: če spadate k privržencem nizkega vnosa ogljikovih hidratov (low carb) ali pa ste ravno v procesu hujšanja z dieto brez ogljikovih hidratov, ne nehajte brati, saj sedaj sledijo dragocene informacije prav za vas.

Dejstvo je, da nas preveč sladkorja dela bolne. Toda polnovredni ogljikovi hidrati, ki se nahajajo v polnozrnatih žitaricah, stročnicah, zelenjavi in sadju so nepogrešljivi za dolgo in zdravo življenje.

Na žalost je celotno gibanje pristašev nizko hidratnih diet na tem področju povzročilo ogromno zmede, zato poglejmo dejstva.

Možgani ne morejo delovati brez glukoze

Naši možgani sploh ne morejo delovati brez glukoze. Za svoje delovanje potrebujejo 140 gramov glukoze dnevno. Torej, naše možganske in živčne celice ter rdeča krvna telesca so odvisni od glukoze. Brez nje ne gre in celice zahtevajo zdrave ogljikove hidrate. Če je ni na voljo, začnejo glukozo mukotrpno pridobivati iz maščob in beljakovin.

Ta način odlično deluje v intervalnem postu ali krajših postnih obdobjih. Toda, kot trajno stanje pa je za naše telo prava katastrofa. Ne le zato, ker se naše telo vse bolj zakisa, pač pa zato, ker se bo vse bolj srečevalo s presnovnimi motnjami in boleznimi presnove.

Po določenem času bo namreč genetsko zasidrana potreba po makrohranilih iz ZDRAVIH ogljikovih hidratov popustila.

In potem večinoma pride do tega, da ljudje začnejo nekontrolirano dobesedno goltati SLABE ogljikove hidrate, ker čutijo volčjo lakoto. In neredko pridejo v mojo ordinacijo prav tiste osebe, ki so se enkrat prej lotile svoje prekomerne teže s keto, paleo ali Atkinsonovo dieto.

Izumitelj t.i. Atkinsonove diete kardiolog Robert Atkinson je pri 72 letih umrl zaradi oslabitve srca in srčnega infarkta.

Na začetku diete z nizkim vnosom ogljikovih hidratov se telesna teža dejansko zmanjša. Toda počasi se spet prikrade neverjetna potreba po ogljikovih hidratih. Neredko ljudje na nizko hidratnih dietah preskočijo prav tiste dobre prehranske hidrate v zelenjavi in solatah. In zlahka si predstavljamo, da na strašni jo-jo efekt ni treba več dolgo čakati.

Med slabimi sladkorji in dobrimi sladkorji obstaja seveda velika razlika. Oglejmo si stvar natančneje.

Ogljikove hidrate z eno ali dvema sladkornima enotama imenujemo enostavni ogljikovi hidrati. Hidrate z več sladkornimi enotami imenujemo kompleksni ogljikovi hidrati. Kadar govorim o dobrih ogljikovih hidratih, mislim na kompleksne ogljikove hidrate. To so hidrati, ki jih sestavljajo dolge verige sladkornih molekul.

Najpomembnejši predstavniki sladkorjev so: grozdni sladkor – glukoza, sadni sladkor – fruktoza, kuhinjski sladkor -saharoza in celo laktoza. Vsi ti sladkorji se nahajajo v sladkarijah, brezalkoholnih pijačah, v želatinastih medvedkih, v pekovskih izdelkih in pecivu, čokoladi in v mnogih gotovih izdelkih. Neredko se nahajajo v klobasah za intenzivnejši okus. Najbolj nevarno pri tem je, da ti izdelki niso nič drugega, kakor le nosilci golih praznih kalorij in s tem odgovorni za hitro povišanje krvnega sladkorja. In, seveda, vedno znova povzročajo lakoto.

Visoka vsebnost balastnih in vitalnih snovi pomeni počasen dvig krvnega sladkorja

Tudi sadje vsebuje te sladkorje. Toda zaradi visoke vsebnosti balastnih in vitalnih snovi še zdaleč nima takega vpliva na dvig krvnega sladkorja in se le-ta dviga zelo počasi.

Najpomembnejši sestavljeni sladkor (polisaharid) je škrob. Nahaja se v žitih, torej v polnozrnatih izdelkih, v nepravih žitih (ajda), krompirju in stročnicah.

Sestavljeni sladkorji povzročajo namreč zelo počasen dvig krvnega sladkorja. Te dolge sladkorne verige, torej verige teh enega na druge razvrščenih posameznih sladkorjev se razgradijo, še preden se absorbirajo v kri. Posledično se krvna slika spremeni počasneje in trebušna slinavka lahko tako proizvaja hormon inzulin postopoma.

Preveč inzulina nas dela debele in bolne.

Ali ste vedeli, da dajejo inzulin živalim na farmah, da bi se hitreje in učinkoviteje redile?

Za opredelitev, kateri ogljikovi hidrati so zdravi in kateri ne, se pogosto uporablja glikemični indeks. Ta indeks pokaže, kako hitro pride sladkor v krvni obtok. Industrijski sladkor v sladkarijah ima visok, torej neugoden glikemični indeks, toda tudi nekatere vrste sadja in zelenjave.

Naj nas to stališče ne zavede, saj sta zdravo sadje in zelenjava v tem kontekstu napačno postavljena. Če se boste izogibali sadju in zelenjavi, bo to velika napaka.

Bolj primerna za opredeljevanje je glikemična obremenitev, ki pokaže, kako visoka potrebo po inzulinu sproži določeno živilo.

Glikemični indeks – GI

Zdaj pa malo primerjajmo. Rebro čokolade ima GI okoli 70,  GI lubenice pa je 75.

Ali je zaradi tega lubenica nezdrava? NE, seveda NE.

Kajti,  glikemična obremenitev čokolade je 41, lubenice pa le 4.

Pa vendar se mnogi izogibajo tega veličastnega plodu ravno poleti, ko bi njegova vsebnost vode, balastnih snovi in mikrohranil bila za telo pravi blagoslov.

Glikemična obremenitev –  GO

Vrednost glikemične obremenitve je pri lubenici 4, pri čokoladi okoli 41. Vidimo, da je lubenica absolutno zdrava za nas. Banana ima GI 52, GO pa 13. Bela moka ima GI 85 in GO pa 62 medtem, ko ima polnozrnati kruh oboje bistveno nižje, namreč GI 40 in GO 18.

Vidite torej, da ni nobenega vzroka za izogibanje sadju in zdravim ogljikovim hidratom. Zdrave ogljikove hidrate potrebujemo za naše zdravje.

Sadja zaužijmo 200 do 300 gramov dnevno, še zlasti jagodičja, ki tudi ni tako zelo sladko.

Uživajmo stare sorte jabolk in hrušk, prav tako pa polnozrnate izdelke, zelenjavo, oreške, krompir in stročnice.

Prevod in obdelava Mojca Zelenko

Zakaj so keto diete nevarne