Artrosana | Evina Liebscher & Bracht zgodba

Evina Liebscher & Bracht zgodba

Evina zgodba ima z marsikatero drugo zgodbo skupno to, da se je tudi njej nekega dne močno poslabšala kakovost življenja zaradi bolečin v sklepih. Od mnogih drugih zgodb pa se razlikuje po tem, da si je gibljivost in s tem kakovost življenja uspela povrniti – z lastnim delom.

Danes 78-letna gospa Eva je bila vse življenje izjemno telesno aktivna in agilna. V mlajših letih je bila učiteljica smučanja v Švici. Kasneje je vodila dve lastni turistični agenciji in prepotovala skoraj ves svet. Oboževala je trekinge in potovanja z nahrbtnikom. Bila je turistična vodnica predvsem po manj obljudenih destinacijah južne Amerike.

Tudi sedaj v zrelejših letih se ni zaprla v stanovanje. Pravzaprav živi dokaj robinzonski način življenja v naravi in nadvse rada teče čez drn in strn.

S sklepi in okončinami ni nikoli prej imela težav, le občasno kdaj kakšno manjšo poškodbo in nekoč izpah gležnja.

Pred dobrim letom in pol so se začele pojavljati revmatske bolečine v levi nogi. Med tekom je začel občasno klecati levi gleženj. Prav tako so se začele oglašati revmatske bolečine v desnem kolku in tudi išias na levi strani se je začel oglašati. Da gre morda za revmatske bolečine, je sklepala sama. Poleg vsega pa je začela čutiti tudi bolečine v vratno ramenskem predelu.

Do drastičnega poslabšanja in hudih bolečin v levem kolenu je prišlo po nekem dogodku, ko je več ur presedela na prepihu. Že naslednji dan ni mogla več hoditi, saj zaradi hudih bolečin v kolenu ni zmogla stopiti na levo nogo.

Rentgensko slikanje ni pokazalo nobenih fizičnih poškodb. Zdravnik ji je svetoval še pregled z magnetno resonanco, v kolikor se stanje v roku 14 dni ne bi popravilo.

Kako je prišla do metode Liebscher & Bracht?

Prijateljica ji je dala prebrati knjigo Laž o artrozi. In takrat je Eva spoznala, kje najverjetneje tičijo vzroki za njene bolečine. Najbolj pa jo je spodbudilo spoznanje, da si pri odpravi bolečin in večji gibljivosti lahko pomaga sama. In odločila se je, da bo ukrepala.

Ob obisku pri meni sva s pomočje osteopresure ugotovili, da gre dejansko za previsoke napetosti v mišicah in fasciji in bolečine so se po tretmanu bistveno zmanjšale.

Gospa Eva se je zavedala tudi, da bo učinek osteopresure začasen in da se bo bolečin rešila le z lastnim in vztrajnim delom, obenem pa spet dosegla večjo gibljivost in stabilnost telesa.

Napravili sva načrt vadbe in fascijalne masaže. Najprej sva se lotili vaj za koleno in kolke, ob nadaljnjih obiskih pa še vaj za vratno ramenski del.

Eva je vaje hitro razumela, prav tako tudi pomen masaže fascij in je oboje vztrajno izvajala vsak dan. Sedmi dan je počivala. Že po enem mesecu je poročala o znatnem izboljšanju: koleno je postalo bolj stabilno in bolečine so se zmanjševale. Tudi oteklina na narti se je zmanjšala.

Test

Ker ni mogla niti dvigniti niti pokrčiti levega kolena, seveda ni bilo niti pomisliti, da bi lahko sedla na pete. Vendarle pa sedenje na petah najlepše pokaže, v kakšnem stanju so kolena. Kdor ne more 2 minuti mirno in brez težav sedeti na petah, ta ima že resno težavo s koleni.

Napravili sva poskus sedanja na pete. Naročila sem ji, da jo bom fotografirala v tistem položaju in trenutku, za katerega mi bo rekla, da se sedaj pričenja bolečina. Tako sva v začetku napravili vsak mesec nov test.

Na spodnjih posnetkih vidite, v kakšnem kotu se nahaja zadnjica v odnosu do pet ob prvem obisku in kako se je ta kot z vadbo postopoma manjšal.

Stanje ob prvem obisku 23.2.2023: koleno je tako boleče ob stiku s podlago, da je bilo treba podložiti blazino. Dlje proti petam ne gre, ker se je tukaj že začela bolečina.

Drugi obisk 24.3.2023: po enem mesecu vadbe se je kot med zadnjico in petami že nekoliko zmanjšal. Koleno je bilo še potrebno podložiti z blazino.

Tretji obisk 28.4.2023: koleno je ob stiku s trdo podlago še boleče, gibljivost pa se je po dveh mesecih vadbe že vidno popravila.

Četrti obisk 31.5.2023: po treh mesecih vadbe se je stanje izboljšalo do te mere, da kolena ni treba več podložiti z blazino in kot med zadnjico in petami je še malo manjši.

Peti obisk 29.6.2023: po štirih mesecih vadbe se je Eva že suvereno spustila proti petam in kot med zadnjico in petami se je še zmanjšal.

Obisk 22.11.2024 – stanje po 21 mesecih: bolečin že dolgo ni več, fascija se je dosedaj že toliko raztegnila in Evi manjka še čisto malo, da bo zares sedla na pete.

Kako je Eva doživljala svoj napredek?

Kmalu po začetku vadbe je poročala, da ve, da je ta vadba prava stvar zanjo. Po prvem mesecu so bile bolečine v kolenu že bistveno manjše. Po dveh mesecih je začela spet teči po gozdu. Koleno je postalo že dovolj zanesljivo, da si je spet upala čez drn in strn. Po treh mesecih so bolečine v kolenu izginile, a so se občasno pojavile ob obremenitvah.

Sočasno so se postopoma zmanjševale tudi bolečine v kolku in gležnju, dokler niso povsem izginile. Prav tako ni več sledu o išiasu.

Danes nima več nobenih bolečin.

Kako pogosto Eva vadi?

Najbolj intenzivno je vadila prve štiri mesece, to je vsak dan, a sedmi dan si je vedno vzela predpisani čas za počitek.

Zatem ni več vadila čisto vsak dan. Poleti ni redno vadila zaradi visokih temperatur, saj korektno izvajanje vaj privede tudi do (obilnega) potenja telesa. A se k vajam vendarle stalno vrača.

Povedala je, da v letošnjem letu od poletja do zdaj ni praktično nič vadila, ker se je ukvarjala s fizično izvedbo zelo zahtevnega projekta. Telo ji je pri tem ves čas dobro služilo. Zaveda pa se, da tako “vadbeno brezdelje” ne bi moglo več dolgo trajati brez posledic. Zato sedaj začenja Liebscher & Bracht vaje spet vključevati v svoj vsakdan.

Spodbuda

Naj vam bo Evina zgodba v spodbudo. Vaša pot do večje gibljivosti in stanja brez bolečin seveda ne bo povsem enaka kot njena. Lahko si boste kakovost življenja povrnili hitreje kot ona, lahko pa šele po daljšem času.

Če pogledamo katerokoli uspešno zgodbo nazaj, se nam zdi, da se je zelo hitro odvila do uspeha. Ko pa smo na začetku poti, ko začnemo s prvimi koraki, je ta pot včasih videti neskončna, mnogim pa tudi nedosegljiva. Ja, vložiti je potrebno nekaj časa in truda. Najtežje je zapustiti cono udobja.

Včasih pa so tudi naša pričakovanja, da bomo v relativno kratkem času doseglji uspeh, prevelika. Če smo naše telo leta in desetletja “trenirali” na omejeno gibanje, potem ne moremo pričakovati, da bomo v nekaj tednih ali mesecih lahko popravili vse posledice tega napačnega treninga. Toda, če ne bomo poskusili, ne bomo vedeli.

Tandem Liebscher & Bracht je po dobrih treh desetletjih uspešnega delovanja dokazal, da si s to metodo lahko več kot 90% ljudi povrne gibljivost in odpravi bolečine ter se izogne operacijam. Z letošnjim letom pa tudi nemška zdravstvena zavarovalnica pacientom povrne stroške Liebscher & Bracht preventivnega programa zoper artrozo.

Če torej ne bomo poskusili, ne bomo vedeli, ali nam ta metoda lahko pomaga ali ne. Lahko pa zavrtimo biološko uro nekoliko nazaj in si z vadbo povrnemo gibljivost in lahko se rešimo pred operacijo. Kajti ta metoda nima prav nobenega negativnega stranskega učinka. Potrebna pa je vztrajnost

Kajti tistim osebam izmed 90%, ki bi se sicer lahko rešile bolečin, pa se kljub vsemu ne, praviloma manjka vztrajnosti pri vadbi. Sicer pa na operacijo še vedno lahko gremo. Že, če smo jo zaradi vadbe odložili za neko obdobje, je za marsikoga to tudi že uspeh.