Česen kot funkcionalno živilo

Česen kot funkcionalno živilo – kdaj postane funkcionalno živilo

Avtor prispevka: Frank Casillo, italijanski trener in inštruktor na nacionalnih tečajih usposabljanja o funkcionalni prehrani in ravnanju s preobremenitvami.

Frank Casillo je avtor knjige Nutrizione funzionale (Funkcionalna prehrana) in večkratni predavatelj na prestižnih nacionalnih konferencah o prehrani SIFA, ki potekajo na univerzi.

Kaj so funkcionalna živila in v čem se razlikujejo od običajnih živil?

Tako imenovana funkcionalna živila imajo sposobnost učinkovanja na vsaj eno funkcijo v telesu, ki ima za posledico boljše zdravje, dobro počutje in/ali zmanjšanje tveganja za bolezni.

Funkcionalna živila so tista osnovna živila, ki izboljšajo zdravje posameznika.

Po mnenju uglednih mednarodnih organizacij za dietetiko in prehrano so funkcionalna živila tista osnovna živila, ki izboljšajo zdravje posameznika. Pomembno pa je upoštevati znanstvena spoznanja pri konzerviranju, pripravi in ​​kuhanju hrane.

To znanje prinaša dva koristna učinka.

Eden je možnost preoblikovanja živil, ki so bila prvotno nefunkcionalna, v funkcionalna živila.

Drugi učinek je omogočanje, da prvotno funkcionalna živila izboljšajo svoje funkcionalne lastnosti.

Poglejmo primer česna

Prvo znanstveno dognanje

Nedotaknjen surov česen sam po sebi ni funkcionalno živilo. Vsebuje snovi, ki so biološko inertne (nedejavne). Funkcionalno živilo postane šele, ko ga stisnemo.

Ko česen stisnemo, to aktivira encim, ki te inertne snovi pretvori v biološko aktivne snovi z močnimi protivnetnimi, antioksidativnimi, protiglivičnimi, protivirusnimi, antibakterijskimi in protitumorskimi lastnostmi.

Natančneje: stiskanje aktivira encim alinazo, ki neaktivni alin pretvori v aktivni alicin.

Vendar pa morate počakati vsaj 30 minut po stiskanju, da se ta proces pretvorbe konča. Poleg tega se alicin v času med 30 in 240 minutami pretvori še v druge snovi, ki vsebujejo žveplo in imajo enako močne protivnetne in antioksidativne lastnostmi.

Torej, preden zaužijete česen, ga morate stisniti in počakati vsaj pol ure do štiri ure. Nato se lahko odločite, ali ga boste zaužili surovega ali kuhanega.

Drugo znanstveno dognanje

Drugo znanstveno dognanje o česnu zadeva njegovo sušenje. Po enem mesecu sušenja začne česen tvoriti dve snovi z žveplom, ki jih v svežem česnu še ni. Če snovi ni, ne pomaga niti stiskanje.

In ti dve snovi dosežeta svojo najvišjo koncentracijo po sedmih mesecih sušenja. Ti dve snovi  z opaznimi protivnetnimi in antioksidativnimi učinki se imenujeta SAC in SAMC.

Če torej iščete prehransko dopolnilo s česnom, poiščite posušen česnov ekstrakt.

*****

Komentar

Povzetek

• Česen, ki se po pobiranju s polja še ni sušil na zraku vsaj 1 mesec, ponuja le aromo, ne pa aktivnih snovi za zdravje četudi ga stisnemo.
• Najbolj biološko aktiven je česen, ki se je sušil od 1 – 7 mesecev. Pogoj pa je, da ga vsaj 30 minut pred uporabo stisnemo.

Kaj to pomeni za naše vsakdanje navade?

• Če se česen v sezoni pobere konec junija, potem bo, kar zadeva naravno sušenje, postal funkcionalno živilo šele v mesecu avgustu ob pogoju, da ga pred uporabo stisnemo.
• Najbolje bo, da pred začetkom kuhanja najprej stisnete nekaj strokov česna in šele zatem pričnete zbirati ostale sestavine in posodo za kuho. Tako boste zadostili minimalnim 30 minutam, kolikor potrebuje alin, da se začne pretvarjati v alicin.

Vsekakor kupujte česen neposredno pri pridelovalcu. Če ga kupite v zgodnjem poletju, počakajte vsaj 1 mesec, preden ga začnete uporabljati – če želite biološko funkcionalnega. Do takrat pa vam bo služil le kot kulinarični dodatek.

To lahko premostimo z uporabo suhega mletega česna. Toda ne industrijsko pripravljenega, saj močno dvomim, da so ga pripravljali po teh zakonitostih. Da ekološke (ne)oporečnosti niti ne omenjam.

Kako bi se lotili priprave suhega mletega česna sami?

Glede na sedaj znane informacije bi najprej izbrala česen, ki se je sušil nekaj mesecev. Če preračunam teh 7 mesecev, ko doseže najvišjo koncentracijo biološko potrebnih snovi, bi bil idealen čas od decembra do pomladi, ko že izgublja vlago. Vsak strok neolupljenega česna bi s ploščato stranjo noža stisnila in pustila stati uro do največ 4 ure. Zatem bi ga olupila in grobo narezala. Ker nimam sušilnika za rastline, bi ga posušila v pečici pri 40 – 50 stopinjah. Nato bi ohlajenega zmlela in shranila v kozarčke.