Operacija kolena in kolka – da ali ne

Operacija kolena in kolka – da ali ne

Uvod

Večina kolen in kolkov sploh ne potrebuje operacije. To je velika operacija in ni poti nazaj. Dostikrat se zaplete in zgodi se tudi smrt. Mnoge od operacij sklepov so resnično nepotrebne ali vsaj vprašljive.

Pogovor v nadaljevanju je prevod in priprava video posnetka za branje. Prispevek sem pripravila Mojca Zelenko. Povezavo do podkasta v nemškem jeziku najdete na koncu prispevka.

To je pogovor med dvema zdravnikoma o tem, zakaj se danes opravlja vse več operacij sklepov, ali so res nujno potrebne, o vlogi zdravstvenih zavarovalnic ter o tem, kako reševati paciente pred operacijo. Težišče pogovora je na orisu trenutnega stanja v ortopediji, razmišljanja v znanstvenih krogih in o možnem vplivu pacientov samih, kajti: ozaveščen pacient + pameten plačnik operacije =  sprememba stanja v splošno korist pacienta.

S kirurgom Egbertom Ritterjem se pogovarja zdravnica Petra Bracht.

Strokovno področje in kontaktni podatki obeh zdravnikov

Dr.med. Egbert Ritter

Dr. med. Egbert Ritter

Specialist travmatološke kirurgije in častni višji zdravnik v Salzburgu, Avstrija

Strokovni poudarki:

  • Konzervativna terapija bolečine
  • Kirurgija kolena
  • Kirurgija rame
  • Replantacijska kirurgija

Kontakt:

https://www.schmerzfrei-salzburg.at/ v nemščini

Dr. med. Petra Bracht

Dr. med. Petra Bracht

Specialistka splošne medicine v Bad Homburgu, Nemčija

Strokovni poudarki:

  • prehranska medicina
  • sooustanoviteljica terapevtskega koncepta Liebscher & Bracht

Kontakt:

https://en.liebscher-bracht.com/about-us/dr-med-petra-bracht/  – v angleščini

https://www.liebscher-bracht.com/ueber-uns/dr-med-petra-bracht/ – v nemščini

Pogovor

Dr. Petra Bracht:

Za gosta imam travmatologa, ki ima za seboj 30 let travmatološke kirurgije in na tisoče operacij. Obožuje kirurgijo, nadvse rad operira, a odkril je nekaj pomembnejšega: možnost, kako pacienta rešiti pred operacijo.

Zakaj je tako in katere alternative imate namesto operacije, boste izvedeli v nadaljevanju.

Z njim se danes pogovarjam kot s travmatologom, ki se veliko sprašuje in veliko razmišlja. In ki nadvse rad operira.

Danes sva se odločila govoriti o operacijah kolena in kolka.

Koliko operacij kolena si dejansko opravil?

Dr. Egbert Ritter

Dobro vprašanje. Mislim, da nekaj ​​tisoč. Spomnim se, ko sem se pred več kot 20 leti premestil iz državne bolnišnice v travmatološki center, da sem že do takrat opravil več tisoč operacij. Ja, lahko rečemo, da sem izkušen travmatolog.

Dr. Petra Bracht

Zanimivo pa je, da resnično rad operiraš. Operiraš precej pogosto. Pa vendar praviš, da večina kolen sploh ne potrebuje operacije. Kako se to ujema?  Verjamem, da se moraš vedno odločiti v najboljšo korist pacienta.

Dr. Egbert Ritter

Pogosto gre za zamenjavo kolena. In proteza oziroma vstavitev proteze je velik poseg. In ni poti nazaj. To pomeni, ko je proteza vstavljena, a povzroča težave, pacient morda nikoli več ne bo naredil koraka brez bolečin v svojem življenju.

In mislim, da je izjemno pomembno in pošteno do pacienta, da mu damo možnost, da se reši bolečin s konzervativnim zdravljenjem. In da si resnično želi in če je odločen imeti možnost brez operacije, po kateri lahko pride do tako resnih zapletov.

A dandanes se odločitev sprejme tako hitro in rečejo »vsaditi nov sklep«. To je popolnoma napačno, saj to sploh ni nov sklep. To je umetni sklep, to je proteza. Mislim, da se morate o tem najprej temeljito prepričati, preden naredite ta korak.

Študija s štirimi načini zdravljenja

Dr. Petra Bracht

Pred časom, mislim, da okoli leta 2002, je bila izvedena študija, ki je primerjala dejanske operacije kolen s postopki, pri katerih je bila operacija kolena le simulirana. Pravzaprav smo nas rezultati precej šokirali.

Dr. Egbert Ritter

Drži, v tej študiji je bilo ena od operacij tudi simulirana. Nismo mogli verjeti rezultatom. To me je takrat resnično spodbudilo k razmišljanju.

Študija je bila zasnovana tako, da so paciente za operacijo kolena razdelili na štiri skupine. V prvi skupini so izvedli povsem običajno operacijo, malo obrezovanja meniskusa, čiščenje sklepa tako, kot to pogosto počnemo.

V drugi skupini so izvedli artroskopijo kolenskega sklepa in ga le izprali.

V tretji skupini so naredili le kožni rez in ga zašili. Pacientu so le simulirali operacijo, čeprav je bil pod anestezijo. Po »operaciji« so mu pokazali posnetek in mu malo premikali nogo za večjo prepričljivost.

Četrta skupina je prejela dobro konzervativno terapijo, torej brez operacije.

Izkazalo se je, da so vse štiri skupine imele na koncu enake rezultate. To nam je resnično dalo misliti.

Torej, takrat smo morali napraviti velik korak nazaj v korist ponovnega razmisleka o konzervativni terapiji.

Mislim, da je bil podoben trend v mnogih drugih disciplinah, na primer v plezanju. Pri plezanju je bila v 70. letih običajna praksa, da se pribiješ na steno s pripomočki. Kasneje pa se je vse obrnilo z idejo, da ni treba poškodovati skale, če želiš plezati; torej čim bolj brez tehničnih pripomočkov in tako naprej.

A v travmatološki kirurgiji, v medicini, smo veliko dlje obtičali v miselnosti “vse je mogoče z operacijo”. To se je začelo premikati šele v zadnjem desetletju in verjamem, da je bila omenjena študija ključni korak v tem premiku v razmišljanju.

Dve različni osebi imata lahko enake ali podobne spremembe na rentgenskih slikah. Eden pacient reče: “Doktor, to tako zelo boli”.  Drugi pa to odkrije bolj po naključju in reče: “To ne more biti res, saj ničesar ne čutim.”

Kako se lahko kaj takega sploh zgodi? No, zdaj vem, kako deluje. Prej pa smo bili popolnoma zmedeni in smo toliko neodgovorjenih vprašanj preprosto sprejeli brez spraševanja.

Medicinske smernice

Odlična stvar pri medicini je, da ko delaš v bolnišnici, vsak dan vidiš ali slišiš nekaj, za kar še nikoli nisi slišal. To področje je tako obsežno, zato smo nekatere stvari sicer opazili, a so bile prevelike, da bi jih sploh upoštevali in premislili do konca.

Ker bi potem začeli dvomiti o vsem, kar počnemo. In če bi dvomili o vsem, bi se vse skupaj ustavilo. In na koncu je bilo tako, kot pravi pregovor, “Resnica je tisto, o čemer se dogovorimo.”

In dogovorili smo se, da bomo določene stvari pač obravnavali na ta način vključno s smernicami. Čeprav vemo, da te smernice, ki se jih včasih zelo strogo držimo, sicer nudijo določeno stopnjo varnosti za pacienta, vendar pa z današnjega vidika vemo tudi, da so mnoge teh smernic napačne.

Dr. Petra Bracht:

Za učinkovito delovanje v bolnišničnem okolju pod stresom in časovnim pritiskom potrebujete soglasje o resnici. To ni tako enostavno, ko imate opravka z drugimi možnimi resnicami, ampak do tega bomo prišli čez trenutek.

Še vedno se sprašujem, zakaj in absolutno preveč ljudi konča na operacijski mizi veliko prezgodaj, oziroma tistih, ki sploh ne bi smeli biti tam.

Imam številke, ki so me šokirale. V Nemčiji vsako leto vstavijo približno 200.000 umetnih kolkov in 170.000 umetnih kolen. Moje vprašanje je preprosto, ali je to resnično vrhunsko zdravljenje, ki nakazuje, da so v Nemčiji res tako dobri, ali je to v resnici norost, vsekakor pa opozorilni znak? Kajti, operacije se ne končajo dobro za vse. Zato mislim, da je to v osnovi norost.

Eden od pacientov je recimo dobil okuženo protezo. Proteza sama se sicer ne more okužiti, ampak tkivo okoli nje. Rečemo pač, da se proteza okuži. To je noro in narobe, ampak tako pač je.

Konzervativne metode zdravljenja

Dr. Egbert Ritter

Veste, včasih so se ortopedski kirurgi zaradi pomanjkanja dobrih kirurških tehnik učili tudi konzervativne ortopedije.

Ortopedski kirurgi obstajajo še danes. V večini držav po svetu so ortopedski kirurgi in travmatologi skupaj. V Nemčiji je bila travmatološka kirurgija dolgo časa del splošne kirurgije. Travmatologi so se nato preselili k ortopedskim kirurgom.

In v Avstriji, ki pravzaprav velja za rojstni kraj travmatološke kirurgije, je bila dolgo časa ločena specialnost. In jaz sem še vedno čisti travmatolog. Izvajali smo operacije zamenjave sklepov, kar pomeni, da sem vstavljal tudi zamenjave kolkov in kolen, vendar sem predvsem travmatološki kirurg.

Kaj je konzervativna ortopedija?

Pri konzervativni terapiji – torej brez operacije – gre za veliko pogovorov s pacientom, motiviranja, uporabe raznih vložkov in ortoz. In seveda zdravil proti bolečinam. Da, to je del tega.

Torej, konzervativna ortopedija je bila možnost zdravljenja stanj, kot je artroza, brez operacije. To je bilo v preteklosti potrebno, ker ni bilo na voljo tako dobrih kirurških metod.

Zamenjava kolen in kolkov je bila takrat bistveno slabša. In vstavitev kolenskega sklepa je bila resnično muka. Bilo je izjemno težko, rezultati pa so bili včasih precej slabi. Nekateri so bili nameščeni krivo, bile so prave katastrofe.

In potem je prišla računalniška pomoč. To pomeni, da ste naredili CT posnetke, kolenski sklep je bil prikazan v 3D, operacija je bila vnaprej načrtovana na računalniku in izvedena z računalniško pomočjo.

Nato ste prejeli 3D model pacientove kosti. To še danes dobite, z vsemi linijami za rezanje proteze. In to je izjemno izboljšalo kakovost.

In še posebej za mladega kirurga je to najboljše, ko končno lahko sam operiraš in pridobiš praktične izkušnje. In industrija je to zagotovo zelo promovirala. In bodimo iskreni, v endoprotetiki se vrti veliko denarja.

Operacija kolena in kolka - da ali ne

Operacija enako učinkovita kot neoperacija?

Kakorkoli že, mnogi so danes pozabili, kako uporabljati to konzervativno terapijo. In v državah regije DACH – Nemčiji, Avstriji in Švici – je denar obstajal, prav tako pa je bila pripravljenost plačevati za poseg.

Po eni strani v konzervativni ortopediji ni toliko denarja, ki bi ga bilo mogoče zaslužiti, po drugi strani pa je tudi precej manj spektakularno

Vendar se to vse bolj spreminja, ker je postalo jasno, da številne od teh operacij niso potrebne ali pa jih je vsaj treba obravnavati z rezervo. In študija iz leta 2002  je pokazala, da je operacija včasih lahko ravno tako učinkovita kot neoperacija.

Podoben razvoj je bil tudi v travmatološki kirurgiji. Na primer natrgane vezi v gležnju. Sam operiral 16-letnega fanta, ki si je poškodoval gleženj. Danes pa vemo, da so tisti, ki so imeli operacijo, in tisti, ki je niso imeli, enako zdravi. Zato skoraj nihče več ne izvaja teh operacij.

Dr. Petra Bracht

Nekako nejasno si odgovoril na moje vprašanje, zakaj se izvaja toliko operacij kolena in kolka. Torej, številke so znane. Iz registra endoprotez iz leta 2024 je razvidno, da je bilo v tem letu opravljenih 200.000 operacij kolka in 170.000 operacij kolena.

To je zelo aktualna tema. Čeprav vemo, da se izvede veliko preveč operacij, se trend kljub nadaljuje v isto smer.

Po mojem mnenju je to noro. In potem je še nekaj zelo presenetljivega: pogostost operacij se razlikuje med zveznimi državami v Nemčiji. To so preučili in opazili, da se na območjih, kjer je na voljo več denarja, izvede več operacij. Kjer razumejo kirurgijo drugače, tam izvedejo več operacij.

Kako je to mogoče? Ali gre za denar?

Ali gre za denar?

Dr. Egbert Ritter:

Da, vsekakor. V bistvu so operacije bolnišnicam vir dohodka. In to potegne za sabo še celo verigo stvari, kot so vsi rehabilitacijski postopki itd.

Zavedati se je treba tudi, da če pacientu relativno zgodaj vstavim protezo, se bo sčasoma vrnil in potreboval revizijo (novo protezo). Mislim, da imajo zdravstveni ekonomisti kar precej računanja, ker se bodo ti pacienti sčasoma vrnili. Zato moramo ta pristop revidirati.

Namreč, na neki točki proteza doseže konec svoje življenjske dobe in jo je treba zamenjati. Revizijska operacija je ogromen podvig in vsi kirurgi je ne morejo več izvesti.

Resnično moraš biti strokovnjak na svojem področju. Za pacienta je to stresno. Poleg tega so ti pacienti običajno takrat 10, 12 ali 15 let starejši. In zanje je to absolutno veliko bolj nevarno. Absolutno!

Dr. Petra Bracht

Vprašanje je bilo, zakaj se izvaja toliko operacij?

Dr. Egbert Ritter:

To je preprosto ustaljena praksa. Mislim, da se počasi začenja premik v razmišljanju. Toda ta premik v razmišljanju prihaja bolj od pacientov samih. Kajti za kirurga je veliko bolj zapleteno govoriti pacientu, kaj vse bi ta moral storiti za izboljšanje stanja.

Veliko enostavneje je ponuditi operacijo, kot pa motivirati nekoga, da sam nekaj naredi.

Ampak to je v medicini ponavljajoča se tema saj, če grem k zdravniku zaradi visokega krvnega tlaka, mi predpiše zdravila in to je to.

Dr. Petra Bracht

In smo spet tukaj: ne zdravi se vzroka, ampak le simptom.

Pravzaprav bi moral zdravnik pacientu reči: “Veste kaj? Za začetek vam bomo znižali krvni tlak z zdravili, v prihodnjih tednih pa se bomo osredotočili na to, kako ga odpraviti. To pomeni, da boste morali telovaditi, zmanjšati vnos soli in poskušati zmanjšati stres …

Zdravila – vzrok smrti

Dr. Egbert Ritter

Ja, to je resnično strašljiva resnica. Tako ne rešujemo problema, temveč ustvarjamo veliko novih. Ko je vpletenih več zdravil, ustvarjamo interakcije med zdravili.

In zdravila so zdaj tretji ali četrti najpogostejši vzrok smrti, odvisno od tega, kako to izračunate. Na nekaterih področjih smo problem zdravniki, ne pacient. To je ostra kritika, vendar jo moramo sprejeti in se z njo soočiti in pacientu jasno in iskreno povedati.

Pacientom zelo jasno povem, da večja operacija, kot je na primer operacija kolena ali kolka, je enako kot vožnja z avtomobilom: lahko umreš.

Pacienti takrat pogoltnejo svoj ponos. Vendar je res: ko sedem v avto, ne morem vedeti, ali bom prišel do cilja.

In paciente sem izgubljal celo zaradi manjših operacij. To se seveda lahko zgodi, čeprav je na srečo redko.

Spomnim se mlade matere s težavami v ramenu. Z današnjega vidika bi jo lahko zdravili konzervativno ali to vsaj poskusili. Ta pacientka je po artroskopiji rame razvila pljučno embolijo in zaradi nje umrla. To je bila katastrofa, dva majhna otroka.  Močno nas je prizadelo. Ta primer nas je spremenil.

Pacientom zelo jasno povem, da večja operacija, kot je na primer operacija kolena ali kolka, je enako kot vožnja avtomobila: lahko umreš.

Dr. Petra Bracht

Razliko med  pogostostjo operacij med zveznimi državami v Nemčiji, ki sem jo prej omenila, sem opazila šele leta 2013. Fundacija Bertelsmann je to preiskovala leta 2013. Od leta 2016 zavarovalnice niso več krile artroskopije kolena za artrozo oziroma artroskopija kolena na splošno. In razlike med zveznimi državami so bile velike: povračilo za artroskopijo se je razlikovalo do 65 krat. To je bilo res absurdno.

Dr. Egbert Ritter

Če povem naravnost, lastniku kladiva je vse videti kot žebelj. Za izkušenega in dobrega kirurga je artroskopija kolena 10-minutni poseg. To res ni večja operacija, če anestezija poteka gladko.

Stroškovno časovni vidik: operacija vs konzervativna terapija

Dr. Petra Bracht

Mi lahko poveš, približno koliko dobi kirurg za tak poseg?

Dr. Egbert Ritter

V bolnišnici nič, ker je to njegov delovni čas. V zasebni praksi pa nekje okoli 500 evrov, po odbitku davka.

Dr. Petra Bracht

Po obdavčitvi? Torej, pred obdavčitvijo okoli 1000?

Dr. Egbert Ritter

Približno, da. Malo se razlikuje, odvisno je tudi od ustanove; obstajajo različni predpisi. Jasno, da je to v interesu ustanove.

No, zdaj pa primerjajte, da namesto tega ljudem rečete: “Morali boste narediti to in to vajo«. Potem vajo razložite, pokažete in skupaj z njim naredite. Za to potrebujete eno uro časa Seveda je potem treba priti preverjat še na kontrolnih obiskih.

Vse je precej jasno: 10 minut ali pa nekaj ur dela s pacientom.

Dr. Petra Bracht

Vem, da mora zasebni zdravnik pa tudi bolnišnica tako delovati, ker je to pač podjetje. Vendar mislim, da bi morali vseeno podrobneje pogledati, saj so to ljudje, ki se zaupajo naši oskrbi.

Dr. Egbert Ritter

Gre tudi za sistem obračunavanja, ki sili bolnišnice v operacije in enako je v zasebnih bolnišnicah. Vedno boste našli argumente za to.

In sedaj Zvezni odbor (zavarovalnica) ne krije več artroskopije pri artrozi kolena in to nas je zaskrbelo in nam dalo misliti.

Kajti te postopke smo dejansko izvajali. Pacient je prišel z artrozo, ki je bil vidna na rentgenskem posnetku, in še rahlo raztrganino meniskusa, vidno z magnetno resonanco. Rekli smo: »Morda je problem meniskus – očitno gre za poškodbo kosti in pacient komaj še hodi  – zagotovo lahko njegovo stanje izboljšamo z izpiranjem kolenskega sklepa in obenem preverimo, če je še kaj drugega.«

Z drugimi besedami, želeli smo pacientu pomagati odložiti operacijo zamenjave kolena. To je bila osnovna ideja in zato smo to storili. Seveda potem nismo samo izprali kolenskega sklepa, ampak smo odstranili tudi del meniskusa, da bi na nek način upravičili operacijo.

Sprememba razmišljanja

Osnutek zakonodaje v pripravi sam po sebi ni dovolj, vendar menim, da je vendarle povzročil majhen korak k spremembi razmišljanja. Med ortopedskimi kirurgi in drugimi specialisti – zdaj smo strokovna skupina – je to dalo nekaj zagona za vključitev v konzervativno terapijo. Ta proces je zagotovo zelo, zelo dolg, ker se konzervativne terapije za artrozo še nismo zares naučili.

Dr. Petra Bracht

Torej je treba pripeljati nove zdravstvene strokovnjake. Ampak, to bo dolgo trajalo.

Dr. Egbert Ritter

Ja, potrebujemo nove zdravstvene strokovnjake. Verjamem pa, da bo sprememba v razmišljanju prišla tudi od pacientov. Mnogi pacienti pridejo k meni in rečejo: “Veste kaj? Nikakor si ne želim zamenjave kolena.”

Najhujše je, da so zapleti pri zamenjavi kolena in kolka tako pogosti, da praktično vsak v tej starostni skupini, ki je sploh kandidat za protezo, pozna nekoga, čigar postopek je šel popolnoma narobe.

Študija kolena v Salzburgu

Najhujše je, da so zapleti pri zamenjavi kolena in kolka tako pogosti, da praktično vsak v tej starostni skupini, ki je sploh kandidat za protezo, pozna nekoga, čigar postopek je šel popolnoma narobe.

Študija kolena v Salzburgu

Dr. Egbert Ritter:

Naredili smo študijo kolena v Salzburgu. Po končanem usposabljanju pri Rolandu (Rolandu Liebscher-Brachtu), ko sem videl, kaj je mogoče doseči s to metodo, sem šel na Univerzo v Duisburg-Essen (UfD) k profesorju Bernatzkeju, enemu znanih raziskovalcev bolečine. Povedal sem mu o tem (o metodi Liebscher in Bracht) in rekel je, da je neverjetno zanimivo in, da bomo naredili študijo in da imamo enega najboljših statistikov na svetu, ki je prejel številne nagrade. Takrat je bil dekan univerze in nam je izračunal statistiko, da za naše raziskovalno vprašanje potrebujemo osem pacientov.  Mi smo rekli, vzeli jih bomo 20.

Nato smo v bolnišnici v Salzburgu izvedli študijo in vzeli 20 pacientov, ki so izčrpali že vse druge možnosti zdravljenja, torej paciente, za katere so rekli, da jim nič več ne bo pomagalo. Bili so v vseh starostnih skupinah, vključno z zelo mladimi in zelo starimi ljudmi.

V šestih tednih nam je uspelo zmanjšati njihove bolečine za 80 %. To je bil senzacionalen rezultat, ki smo ga nato objavili.

V tej študijski populaciji pa smo imeli enega pacienta, ki je bil enostavno povedano preveč len in preveč nezainteresiran za vadbo, in je že razmišljal o ponovni operaciji. Ta situacija je bila toliko bolj zanimiva, ker je že imel zamenjano koleno na drugi nogi, ki pa se ni obnesla.

Potem pa sta dva njegova prijatelja imela zamenjavo kolena in oba sta umrla med operacijo.

Izjemno redko, ampak se zgodi. To je bila seveda nesrečna kopica primerov. Eden od njiju je dobil okužbo, ki je nato prizadela njegove srčne zaklopke. To se zgodi. In drugi je imel pljučno embolijo. Tudi to se zgodi.

Dr. Petra Bracht

Pljučna embolija po takšnih posegih je najpogostejši vzrok smrti, ko se zgodi.

Priprava na operacijo

Dr. Egbert Ritter

Ja. Trenutno ne morem zagotovo reči, ampak tisti pacient je potem začel razmišljati, ali naj vendarle začne z vajami. Moral bi ga ponovno pregledati, da vidim, kaj se je zgodilo z njim.

Ampak kar poskušam povedati, je to, da so proteze – to je zamenjava kolena in kolka – v resnici darilo našega stoletja. Obstajajo primeri, ko je to nekaj samoumevnega, in obstajajo primeri, ki jih ne moremo rešiti. Tako pač je.

Vendar moramo biti za to možnost izjemno hvaležni in reči, v redu, res bom poskusil vse, da se izognem operaciji. In, če se temu ne bo mogoče izogniti, bom pacienta zelo dobro pripravil, da bo operacijo prestal čim bolj gladko in hitro. Mimogrede: če na primer pred tako veliko operacijo zvišate pacientovo raven vitamina D, je izid bistveno boljši.

In pred kratkim sem imel za pacientko maksilofacialno kirurginjo, ki je povedala, da običajno izvajajo implantološke posege le, če ima pacient zadostno raven vitamina D, ker se implantati v ustni votlini tako slabo celijo. Mnogi maksilofacialni kirurgi zahtevajo to raven vitamina D kot pogoj za sprejem pacienta.

Dr. Petra Bracht

Torej lahko resnično veliko storite, da zagotovite, da bo operacija potekala dobro. Pravkar si omenil, da je ta endoprotetika, zlasti na področju kolena in kolka, velik napredek v tem stoletju, in obstajajo zelo jasne indikacije, zelo jasne diagnoze, kjer lahko takoj rečeš, da je operacija, torej umetni sklep, res potrebna.

Kakšna mora biti diagnoza za kolk in kakšna diagnoza za koleno, kjer bi rekel, da je potrebna operacija?

Kdaj je operacija kolka nujno potrebna?

Dr. Egbert Ritter

Torej, pri kolku obstaja primer zloma vratu stegnenice, natančneje medialnega zloma vratu stegnenice. To je poseben primer, ko se vrat stegnenice zlomi zelo blizu glavice stegnenice. V tem primeru je zamenjava kolka potrebna; o tem ni dvoma.

Če je vrat stegnenice zlomljen bolj lateralno, torej bolj ob strani, lahko poskušamo ohraniti glavico stegnenice z vijaki ali žeblji. Toda na splošno gre za zlom medialnega vratu stegnenice.

Potem je tu še situacija, ko je glavica stegnenice popolnoma zrasla s kostjo. To pomeni, da je gibljivost kolka bolj ali manj popolnoma onemogočena. Te paciente pošljem naravnost na operacijo. Povem jim, da s konzervativnim zdravljenjem ne bo šlo.

Pri kolku je še primer avaskularne nekroze glavice stegnenice, kjer glavica odmre in sesede.

Torej je zelo, zelo malo izjem, ki se ne odzovejo na konzervativno zdravljenje in lahko v teh primerih pacientu na splošno z mirno vestjo svetujemo zamenjavo kolka.

Dr. Petra Bracht

Nekroza pomeni, da glavica stegnenice v bistvu odmre. Kaj to povzroča?

Dr. Egbert Ritter

Ne vemo natančno; lahko se zgodi spontano, lahko pa je tudi posledica mikro poškodb, tromboze in tako naprej.

Težko je to nadzorovati, a vsekakor je ohranjanje gibljivosti dobro za kateri koli sklep.

Dr. Petra Bracht

Kaj pa, če je v kolku toliko osteofitov in kostnih izrastkov, da pokriva celotno površino, kar pogosto zahteva operacijo?

Dr. Egbert Ritter

Da, temu pravimo impingement ali utesnitev. To se običajno diagnosticira z MR ali CT. Te bolnike običajno precej dobro zdravimo brez operacije. Naša terapija (LinB) lahko pomaga pri razlikovanju, katere kosti potrebujejo operacijo in katere ne, saj nekateri bolniki gredo na pregled in odkrijejo te osteofite. Sumi se na impingement, vendar ga magnetna resonanca ne more potrditi.

Kdaj je potrebna operacija kolena?

Dr. Petra Bracht

Katere diagnoze kolena resnično zahtevajo zamenjavo kolena? No, ključni dejavnik je zagotovo omejitev gibljivosti.

Dr. Egbert Ritter

Torej, če je gibljivost že zelo slaba, je pot nazaj s konzervativnim zdravljenjem zelo dolga. To lahko traja leta, kar pomeni, da bi moral pacient vztrajati izjemno dolgo, in sploh ne vemo, ali bo to dejansko delovalo. Kakorkoli že, moram se vrniti k gibljivosti.

Dr. Petra Bracht

Kdaj je gibljivost resnično močno omejena, kaj točno to pomeni?

Dr. Egbert Ritter

No, gibljivost je močno omejena, ko ima pacient primanjkljaj ekstenzije, kar pomeni, ko kolenskega sklepa ni več mogoče popolnoma iztegniti. Ekstenzija je za kolenski sklep absolutno ključnega pomena; na koncu lahko že tri ali štiri stopinje določijo, ali se bo razvila artroza ali ne. Če ima torej pacient na primer 20-stopinjski primanjkljaj ekstenzije in 90-stopinjski primanjkljaj fleksije s precejšnjim uporom, potem morate pacientu povedati: “To bo dolga pot; lahko poskusimo.”

Še pomembneje pa mi je, če ima pacient hudo deformacijo nog, kot so noge izrazito na X ali izrazito na O, pri čemer so noge na X težje in še posebej, če je to samo na eni strani, je videti grozno.

In potem pacientu rečem, da lahko s protezo zelo dobro popravim ukrivljene noge ali kriva kolena.

Zame bi bila torej indikacija za operacijo: močno omejena gibljivost, pomembna nepravilnost osi noge in preprosto dejavniki, ki poslabšajo prognozo za dosego tega brez operacije. To se zgodi, ko se pod obrabljenim hrustancem oblikujejo ciste; imenujemo jih subhondralne ciste, ki vsebujejo majhne delce ostankov.

Torej, če je kost že prepredena z luknjami kot ementalski sir, je prognoza slaba. Vendar je pomembno povedati, da lahko vedno poskusite s konzervativnim zdravljenjem, zmanjšate napetost in preprosto opazujete, kako se bolnik odziva. To vam omogoča, da ocenite možnosti, da se izognete operaciji.

Operacija sklepov - da ali ne

Brez bolečin ni operacije

Dr. Petra Bracht

Ali ti bolniki, za katere zdaj praviš, da običajno potrebujejo operacijo, trpijo zaradi bolečin?

Dr. Egbert Ritter

Absolutno. In brez bolečin ni operacije. Mislim, da je to ključna točka: ne operirajte bolnika, ki ne trpi zaradi bolečin. Če imam bolnika, ki na primer na mednarodni bolečinski lestvici od 0 do 10 doseže oceno 2, kar pomeni blago, komaj zaznavno bolečino, in ga operiram, je verjetnost, da bo po operaciji še vedno dosegel oceno 2, relativno velika. Bolnik bo nezadovoljen.

Ti bolniki so nezadovoljni. Če ima bolnik bolečinsko oceno 8, kar pomeni res hudo bolečino, ki vpliva na njegovo življenje, nato pa dobi oceno 2, bo zadovoljen.

Dr. Petra Bracht

Rada bi se vrnila k slikovnim postopkom. Zakaj se tako pogosto zgodi, da slika pove drugačno zgodbo, kot jo pacient zazna?

Dr. Egbert Ritter

Kot sem že omenil, nekdo zaradi bolečine opravi magnetno resonanco ali rentgensko slikanje. Kaj naročite najprej? Običajno najprej rentgensko slikanje, nato pa magnetno resonanco ali CT, odvisno od tega, kaj iščem. Torej, če iščem težave z mehkimi tkivi ali težave s krvnim obtokom, naročim magnetno resonanco. Uporablja magnetna polja, zato lahko magnetna resonanca zazna zelo občutljive tekočine.

In če iščem kostne meje, torej trde dele, potem naročim CT.  CT preiskave vsebujejo več rentgenskih žarkov, medtem ko jih magnetna resonanca praktično ne vsebuje.

Torej, nazaj k pacientu, ki ima neznosne bolečine. Najprej dobi rentgensko slikanje, nato pa pomislite, da je nekaj v mehkih tkivih, zato naročite magnetno resonanco in se nič ne pokaže. Kako? Zakaj? Kako je to sploh mogoče? Od kod prihaja? Kako se to zgodi? No, na srečo sem se od takrat o tem veliko naučil. 

Namreč to, da večino bolečine modulira mišična napetost, recimo.

Torej so mišice zelo, zelo pomemben organ izražanja za telo na nešteto načinov. In včasih smo mislili, da mišice niso nič drugega kot gibanje, gibanje sklepov.

Mišice so endokrina žleza

Zdaj pa vemo, da so mišice največja endokrina žleza. Noben drug organ ne proizvaja toliko hormonov kot mišice. In ti hormoni se imenujejo miokini.

Večino bolečin modulira mišična napetost.

Dr. Petra Bracht

Miokini, ja. Zdaj jih je, rekli so 600, mislim, da sem slišala, da jih je zdaj 1000. Neverjetno, preprosto neverjetno. In v zadnjih letih smo se ogromno naučili o tem neverjetnem učinku, ki ga imajo ti mišični hormoni. Podpirajo možgane, vodijo do novih živčnih povezav, pospešujejo prekrvavitev. Osrečujejo nas, motivirajo nas, naredijo nas pametnejše.

In zato je tako pomembno, da dostopamo do teh mišičnih hormonov. In do njih lahko dostopam le z vadbo, športom, treningom moči in sproščanjem itd.

Tako je to predvidela evolucija, saj se mora vsako živo bitje nekako premikati, da dobi hrano.

In evolucija je predvidela, da se moramo premikati, da jo dobimo. In če teh miokinov ne dobim več, se začne spirala navzdol, ki se na koncu konča usodno.

Vrnimo se k temu neskladju med sliko in bolečino. Verjamem, da se je tu dejansko pojavil ključni manjkajoči člen. Kajti to, kar danes menimo mi pri Liebscher in Bracht in seveda tudi ti, dragi Eckbert – je, da bi lahko bila za bolečino odgovorna mišična situacija. In tega se ne da videti na nobenem rentgenskem posnetku, na nobeni magnetni resonanci ali CT-ju.

Dr. Egbert Ritter

Tako je. In zato se mišična napetost, ki jo večinoma spregledamo, pogosto ignorira. To še nekako sprejmemo v predelu vratu. Sprejmemo jo, ko imamo bolečine v trebuhu. Na primer menstrualne bolečine. Zato smo izvedli študijo na to temo, ki je dala neverjetne rezultate.

In morda še  v hrbtu, ampak tu se približno konča. In verjamem, da je še daleč, preden bomo resnično ugotovili, da so mišice izraz bolečine v telesu.

Za bolečino je odgovorna mišična situacija. Tega se ne da videti na nobenem rentgenskem posnetku, magnetni resonanci ali CT-ju.

Vpliv pacientov na spremembe v uradni stroki

Dr. Petra Bracht

Vendar obstajajo uradni dokazi in rezultati, ki kažejo, da s konzervativno terapijo – ki na vsak način vključuje vadbo – morda ne v tako natančno razviti obliki, kot jo uporabljamo mi (Liebscher in Bracht), saj imamo za vsako vrsto bolečine specifične vaje, vsako s svojim naborom komponent – ​​doživi znatno izboljšanje do dveh tretjin, vsaj do dveh tretjin.

Ali so to končno dojeli ortopedski kirurgi in travmatologi? Seveda, saj so to dojeli tudi tisti, ki še vedno delajo, tisti, ki so študirali pred 30 ali 40 leti …

Dr. Egbert Ritter

Pravzaprav vidim, da revolucija prihaja od samih pacientov.

Vendar moram omeniti tudi, da mnogi moji kolegi to vedo, saj mi pošiljajo svoje starše. No, zdaj pa kolegi že sami prihajajo v leta. Sam sem star več kot 60 let in sedaj že tudi oni prihajajo k meni.

Torej, v Salzburgu delam že skoraj deset let kot Liebscher & Bracht terapevt oziroma kot zdravnik, ki prakticira Liebscher & Bracht metodo.

In ko delate nekaj že deset let in imate veliko pacientov, potem je gotovo vsak zdravnik že kdaj “dobil mojega« pacienta, ki je prišel k njemu in rekel: “No, to je delovalo res dobro.”

In če imajo potem morda dva ali tri take primere, se možgani učijo s ponavljanjem in nato začnejo premišljevati o stvareh, na primer: “Poglejmo, kaj se še da storiti.”

Torej, ta sprememba v razmišljanju se dogaja zelo počasi, a se zgodi.

Dr. Petra Bracht

No, potem lahko še vedno upamo in veliko naredimo, zlasti z opolnomočenim pacientom ali obveščenim državljanom, da morda tudi malo izzovemo zdravnike.

Raziskovalci so v svojem razmišljanju dlje od ambulantnega in bolnišničnega sektorja

Dr. Egbert Ritter

Poglejte na to še z drugega zornega kota. Zelo zanimivo je, da so me pred dvema letoma povabili, da bi imel predstavitev na največjem avstrijskem kongresu o bolečinah. Da povem, kaj počnem z Liebscher & Bracht diagnostiko, vadbo in tako naprej. In mislil sem si: »Ja, samo čakajo name.« Pričakoval sem, da me bodo na tem kongresu na odru raztrgali. Kar pomeni, da so me nameravali popolnoma secirati.

In bilo je ogromno raziskovalcev in veliko ljudi, ki razmišljajo izven okvirjev. In ni se zgodilo absolutno nič. Bilo je prijetno in poslušali so z zanimanjem.

In takratni vodja Avstrijskega združenja za boj proti bolečinam mi je čestital za odlično predstavitev in rekel, da tudi on vidi te stvari enako.

Torej ljudje na področju raziskav so veliko dlje v svojem razmišljanju. Zanje je tudi popolnoma jasno, da se hrustanec lahko regenerira. To je tisto, kar nekoliko zaostaja v ambulantnem sektorju in bolnišnici.

Dr. Petra Bracht

Da se lahko hrustanec spet regenerira, k temu se bomo vrnili kasneje, saj sem prepričana, da je to vroča tema.

Zdaj pa bi se rada na kratko spet obrnila nate osebno, Egbert. Nekaj, kar me je resnično presenetilo, je bilo, ko sem pred kratkim od tebe izvedela, da si imel nekoč ekstremne bolečine v hrbtu in obe poškodovani koleni.

Brez bolečin ni operacije
Kako je travmatski kirurg reševal lastne težave s sklepi?

Dr. Egbert Ritter

No, imam natrgan meniskus v obeh kolenih, natrgane križne vezi in poškodbo hrustanca. In imam displazijo kolkov.

Dr. Petra Bracht

Zakaj si torej ortopedski kirurg kot ti, ne da tega operirati? Saj teh problemov nimaš šele nekaj let, ampak že zelo dolgo.

Dr. Egbert Ritter

No, pri displaziji kolkov se operacija izvede šele, ko bolečina postane tako huda, da je nemogoče delovati v vsakdanjem življenju. In moj kolk me je res mučil leta dolgo. Bolečina se je začela, ko sem bil star 18 let.

Takrat so mi že rekli, da bom v dogledni prihodnosti potreboval protezo. In bolečina je trajala nekje do 50. leta. Potem sem se začel intenzivno raztezati in potem je izginila v izjemno kratkem času.

Dr. Petra Bracht

V kako kratkem času?

Dr. Egbert Ritter

Res v ekstremno kratkem času, nekje v roku štirih tednov.

No, displazija je v bistvu prirojena okvara kolka, kjer jamica ni tako velika, kot bi morala biti.

In jamica je manjša, glavica stegnenice pa se relativno hitro drgne ob vrh jamice, kar povzroči hitrejšo obrabo. Danes je to postalo zelo redko. Če pogledate na ultrazvoku pri dojenčkih in vidite, da gre za displazijo kolka, otroke povijajo s širokim povojem. In mislim, da so tudi mene nekaj časa povijali s širokim povojem, ampak očitno to ni bilo dovolj. Tudi ultrazvoki kolkov so bili takrat relativno slabi.

Kar zadeva meniskus, sem bil operiran. In s križno vezjo je bilo takole: v šoli sem igral nogomet, a sem se na nekem turnirju postavil v gol, ker nikoli nisem hotel biti igralec v zunanjem polju, saj se mi je tek vedno zdel preveč naporen.

Torej, uživam v športu, ampak tek ni moja stvar. In potem sem si kot vratar, to kombinacijo morate upoštevati, strgal križno vez.

Ko se je to zgodilo meni

In drugič, na nekem drugem turnirju v hokeju na ledu, sem si strgal križno vez med igranjem hokeja. Tokrat se je strgala na drugi strani.

Takrat je bila to pomembna tekma in brez mene niso mogli nadaljevati, zato sem igral s strgano križno vezjo. Bilo je precej majavo …

Sam opravljam veliko operacij križnih vezi. Naj pojasnim, zakaj. V zimskem času delam v bolnišnici v Radstadtu, ki je res lepa majhna bolnišnica z izjemnimi storitvami in izjemno visoko kakovostjo. No, ne poznam nobene bolnišnice, ki bi izvajala tako kakovostne operacije.

Torej, pozimi operiram veliko smučarskih nesreč ali nesreč zaradi deskanja na snegu, ampak največ je smučarskih nesreč.

In takoj zatem, ko se je to zgodilo meni, za to nisem imel časa. Imam štiri otroke in takrat sem delal dve službi. Po drugi strani pa je bilo pri poškodbi sprednje križne vezi zelo odvisno od športa, ki sem ga igral. In križne vezi si nisem dal operirati.

Obstajajo smernice, ki jasno določajo, kdaj je treba sprednjo križno vez operirati in kdaj ne.

In smernice navajajo, prvič, mlajši kot je pacient, večja je verjetnost operacije. Če pacient igra šport z žogo, kot so nogomet, rokomet, odbojka itd., je operacija priporočljiva. Če pacient smuča, teče po neravnem terenu ali igra šport z loparjem, kot so tenis, badminton itd., je absolutno priporočljiva.

Če na primer šport vključuje kolesarjenje in morda tek po neravnem terenu, potem operacija križnih vezi ni nujno potrebna.

Nove študije in križne vezi

Dr. Petra Bracht

Zanima me, ali se bo v zvezi s tem kaj spremenilo, saj sem pred kratkim slišala za novo študijo, zaradi katere moramo zdaj res dvomiti o splošni nujnosti operacije križnih vezi?

Dr. Egbert Ritter

Da, vem, in o tem še vedno veliko razpravljamo. Pomembno si je zapomniti, da je križna vez zelo močna vez in da narava ne naredi ničesar nesmiselnega.

In vsi dobro vemo, da ima kolenski sklep zelo zapleteno drsno gibanje. Vrti se in drsi oziroma, natančneje, se kotali in drsi. In to kotaljenje in drsenje, to fiziološko gibanje, deluje tako, kot je narava namenila, le kadar je prisotna križna vez.

In sprednja križna vez (ACL) prav tako pripelje kolenski sklep v tako imenovano končno rotacijo. To pomeni, da se, ko popolnoma iztegnem koleno, stegno in spodnji del noge rahlo zarotirata drug glede na drugega, in ta rotacija, to vrtenje stegna in spodnjega dela noge bi bilo nemogoče brez sprednje križne vezi.

Predstavljajte si to takole: ko popolnoma iztegnem koleno, je to kot zapiranje vrat, in če je ACL na mestu, gre v končno rotacijo. To je kot takrat, ko se ključavnica zaskoči in se vrata končno zaprejo. In če ACL ni tam, so vrata sicer zaprta, a ključavnica jih ne drži.

In to je tudi zelo pomemben pokazatelj, če pacient nima stabilnosti v kolenih.

Meni je uspelo zelo dobro stabilizirati kolenske sklepe. Intenzivno se ne ukvarjam z nobenim športom, samo priložnostno. Rekonstrukcija ACL je bila sicer priporočljiva, a sem se na koncu odločil proti operaciji.

Dr. Petra Bracht

Moram samo reči za ljudi, ki te ne poznajo, da si zame nekdo, ki je gibčen kot nekdo v starosti 30 ali 40 let. Res si športni navdušenec, rolkaš in počneš toliko športnih aktivnosti. Resnično se zdaj pri 60-ih giblješ kot mlada oseba, česar pa nisi mogel početi, ko si jih imel 50.

Kaj je travmatskega kirurga spodbudilo za usposabljanje po Liebscher-Bracht metodi?
dr. Egbert Ritter

Dr. Ebert Ritter

No, vedno sem veliko delal akademsko, preučeval sem študije in tako naprej. Potem, ko sem opravil usposabljanje z Rolandom in izvedel študijo, sva seveda raziskala veliko literature. Bila sva precej presenečena, ko sva ugotovila, da je to, kar je Roland rekel, kasneje potrdilo več študij.

Vse, kar počnemo, vključno s tem, kar počnemo z Liebscher in Bracht metodo in tako naprej, je mogoče potrditi z več študijami. Na primer, način masaže fascije (fascija – vezivno tkivo – kite, tetive, mišične ovojnice – op.prev.) je bila večkratno potrjen. Kar počnemo z razteznimi vajami, je prav tako neštetokrat potrjeno. Torej, če nas kdo obtoži, da nimamo znanstvenih dokazov, preprosto kaže, da se o tem ni poučil.

Dr. Petra Bracht

Kaj je bil odločilni dejavnik, ki te je spodbudil k spremembi v razmišljanju? Kdaj se je začelo in kdaj je vse skupaj doseglo vrhunec?

Dr. Egbert Ritter

No, prvi korak je bil, da je Liebscher in Bracht terapija rešila problem, ki ga nihče drug ni mogel rešiti prej, namreč moje bolečine. To je bil, tako rekoč, največji sprožilec.

Dr. Petra Bracht

Zakaj si se kot travmatološki kirurg udeležil tovrstnega usposabljanja?

Dr. Egbert Ritter

Še pred tem izobraževanjem sem se podvrgel Liebscher in Bracht terapiji zaradi hernije diska. Ko se je moja hernija diska z L- B terapijo relativno hitro rešila, sem bil kar malo jezen na klasično medicino. Klasična medicina, v katero sem vedno resnično verjel in še vedno verjamem, ni mogla rešiti problema.

In potem se je po L-B terapiji moja bolečina tako hitro izboljšala. Takrat smo imeli v travmatološki bolnišnici dva kolega, ki sta zaključila usposabljanje pri Liebscher in Bracht. Eden je to že prakticiral, drugi ne, ampak oba sta rekla: “Pojdi na trening; spremenil ti bo življenje.”

Ključni dejavnik spremembe razmišljanja

In tako sem šel na ta trening z zelo pozitivno naravnanostjo, želel sem videti Rolanda na lastne oči. Mislim, da je bila ključna točka ta, da je Roland med treningom vedno rekel, na primer, da zdaj delamo na težavah s hrbtom. In potem je vprašal, kdo ima bolečine v hrbtu, nato je nekaj ljudi dvignilo roke. Nato je vprašal, kdo ima dokazljivo najhujše bolečine v hrbtu in povabil tega človeka na osteopresuro. Nato je Roland pritiskal nekaj minut, običajno približno deset minut, in potem je bolečina nenadoma izginila.

Dr. Petra Bracht

Torej ta pritisk, ki se imenuje osteopresura in je del Liebscher in Bracht terapije, pokaže, v kolikšni meri so mišice dejansko odgovorne za bolečino. Če pritisnete na prave točke in veste kje, in bolečina izgine, ste lahko precej prepričani, da je to mišična situacija, torej napetost v mišicah je povezana s tem.

Dr. Egbert Ritter

Točno tako, in potem sem videl stvari, pri katerih sem si moral reči, tega ne bi mogli doseči z vidika klasične medicine. V bolnišnici z vsemi možnostmi, infuzijami in zdravili in tako naprej, ni možnosti, da bi to dosegli.

In to je bila točka, ko sem po usposabljanju šel domov in se nato v bistvu tri tedne vrtel v krogu in razmišljal, da je treba nekaj storiti. In pogosto sem imel mlade paciente, ki so imeli bolečine, ki jih nismo mogli razložiti, ki jih nismo mogli zdraviti in kjer sem prej pogosto mislil, da nekaj še vedno manjka, da manjka en gradnik. Že prej sem si ogledal nekaj stvari, vključno z osteopatijo, ki jo sicer zelo cenim, vendar to ni bilo zame.

Liebscher in Bracht metoda pa je anatomsko utemeljena, lahko pojasni vse, je popolnoma logična in se je je mogoče naučiti. Izpolnjuje tudi vsa merila metode, ki temelji na dokazih, zato se jo je mogoče naučiti.

Kako so to sprejeli kolegi

Torej, L-B metodo se je mogoče naučiti, jo učiti, je ponovljiva in tako naprej vse po vseh strokovnih merilih.

Ko sem videl, da bi to res lahko bilo to, sem se z vsemi temi vprašaji lotil študije kolena v Salzburgu. Po tem sem preprosto spoznal, da lahko pomagamo ravno tistim pacientom, pri katerih smo prej tako bedno odpovedali.

Dr. Petra Bracht

Kaj pa tvoji kolegi? Večinoma so moški kolegi, manj je žensk, ki so travmatologinje, ampak kako so se odzvali, ko so spoznali, da Egbert pacientom v resnici vse večkrat odsvetuje operacije? Kako so se s tem spopadli in kako so to sprejeli pri tebi?

Dr. Egbert Ritter

Torej, v bistvu je večina teh kolegov, ki sem jih kot starejši kolega, pomagal usposabljati. Vsi imamo precej dober delovni odnos. Se pravi, sprejeli so to, kar počnem. To je bila ena stvar.

Druga stvar: kot pravijo, ima vsak kirurg okostnjake v omari. Kot kirurg vedno imaš paciente, pri katerih si odpovedal ali s katerimi ne moreš napredovati. Zdaj je za moje kolege to tudi nekakšna varnostna mreža. Vedo, da paciente, ki se ne želijo operirati ali pri katerih operacija ni bila uspešna, lahko pošljejo k meni. In večini teh pacientov lahko pomagam. To še posebej velja za endoprotetiko, ker če ima pacient na primer zamenjavo kolka in je bolečina enaka kot pred operacijo, potem verjame, da je kirurg naredil napako.

V očeh pacienta rehabilitiram kirurga

In jaz v bistvu rehabilitiram kirurga, ker pacient pride k meni in reče: “Zamočil me je.” Operacija je bila opravljena in ni se izboljšalo; med operacijo je moralo iti nekaj narobe.

No, stvari, ki gredo narobe med operacijo, se lahko zgodijo, a izjemno redko, res so izjemno redke. In potem pritisnem na bolnikove boleče točke (osteopresura). Pacient je običajno takoj potem brez bolečin. In nato vidi, da navsezadnje ni bil kriv kirurg.

Da, to pomeni, da rehabilitiram svoje kolege, in to je čudovito za pacienta. Navsezadnje najdejo tudi notranji mir, ker če se ti kaj zgodi pod anestezijo, kjer nisi bil dejansko prisoten, tvoje misli divjajo, sprašuješ se, kaj je šlo narobe, in tako naprej.

Da, in mislim, da so mnogi moji kolegi za to hvaležni. Kot sem rekel, pošljejo svoje starše, nekateri pa pridejo celo sami.

Sprva so zagotovo bili kritični in so se posmehovali, a z leti, ko so videli, da se stvari spreminjajo, so precej veseli, da sem tam in da ta metoda obstaja.

Dr. Petra Bracht

Verjamem v to. Poglejmo si situacijo, ki se dogaja ves čas. Pacient gre k svojemu ortopedu, travmatologu ali kakorkoli želite imenovati kirurga, in izve, da mu je treba koleno zamenjati z umetnim.

Kakšne so tvoje izkušnje? Kako se ljudje na to odzovejo? Se bojijo? Se bojijo, da bodo dejansko končali na invalidskem vozičku? Kako se s tem spopadaš ti s svojim notranjim odnosom?

Seveda je razlika, če pacient ni pri vas, ampak pri običajnem zdravniku. Kako naj se ta zdravnik obnaša do pacienta in kako se pacient počuti?

Kako naj se zdravnik obnaša do pacienta?

Dr. Egbert Ritter

Moram priznati, da sem prej to popolnoma podcenjeval. Pacienti mi to govorijo ves čas. So pri ortopedu ali v bolnišnici, zdravnik pogleda slike in reče: “Ja, naredili bomo protezo.” So pacienti, za katere je to pravi šok. Poročajo, da je res kot stanje šoka. Dobijo tunelski vid. Za nas kirurge pa je to nekaj povsem normalnega, saj razmišljamo v povsem drugačnih okvirih.

Dr. Petra Bracht

Koliko časa dejansko traja operacija zamenjave kolena?

Dr. Egbert Ritter

No, če je kirurg usposobljen, manj kot eno uro. Za ortopedskega kirurga je to rutina, vsak dan opravim več teh operacij. Za nas je to rutina, ampak za pacienta je to katastrofa.

Kot travmatolog veliko vidiš, in ko so doma moji otroci prišli k meni z majhno prasko ali nečim podobnim, tega nisem vzel tako resno, kot bi moral in ena hči mi je celo rekla: “Ali si moram odtrgati roko, preden mojo poškodbo vzameš resno?”

No, mi travmatologi smo morda nekoliko grobi, prav tako ortopedski kirurgi, ampak kar me je resnično presenetilo, je to, da moraš biti do pacientov res zelo, zelo senzibilen in da moraš pacienta voditi skozi to. Poleg tistih, ki doživijo šok, ko jim rečejo, da jih čaka proteza, so tudi pacienti, ko jim povemo, da bodo potrebovali protezo, mirno rečejo: “Aha, v redu, kdaj bomo začeli.”

Vsekakor pa bomo morali postati bolj občutljivi za to. Mnogi naši kolegi se morajo še vedno naučiti, kako zmožna je v resnici konzervativna ortopedija, koliko pacientov lahko rešimo brez proteze.

Schellbourne – Ameriški center za kirurgijo kolena

Lahko si ogledate različne študije, na primer v centru za kolena profesorja Schellbourna (ZDA), kjer dosegajo 76 % zdravljenje kolena brez operacije. In obstajajo še drugi centri, ki so dosegli oprijemljive rezultate.

Mi pa beležimo približno 85% uspešnosti brez proteze. Če torej lahko izločimo bolnike s hudimi deformacijami nog, kot so noge na X ali na O, lahko zagotovo dosežemo do 90% odstotkov, kar pomeni, da po terapiji ne potrebujemo proteze.

Dr. Petra Bracht

Vrnimo se k tej Schellbournovi študiji in njegovi kliniki, saj je izjemno zanimiva. Povej mi o tej kliniki, povej mi o tem zdravniku, povej mi, kaj je počel.

Dr. Egbert Ritter

Profesor Schellbourne je eden najpogosteje citiranih znanstvenikov v Združenih državah Amerike (Dr. K. Donald Shelbourne, MD – Shelbourne Knee Center), kar pomeni, da druge študije črpajo iz njegovih raziskav. Opravil je veliko znanstvenega dela in se navsezadnje opira tudi na zelo stare študije, ki so že pokazale, da je vsa skrivnost v  gibljivosti. To pomeni, če je sklep prosto gibljiv, se ne bo obrabil ali se vsaj skoraj ne bo.

Rama

To vidimo pri naših sklepih; bolj ko premikamo sklep, manj se obrabi. Na enem koncu spektra je rama, in rama je sklep, ki v življenju izgubi največ gibljivosti. To privede do tega, da na koncu skoraj vsi starejši ljudje v nekem trenutku razvijejo težave z rotatorno manšeto, tetivno ovojnico v rami.

Komolec

Na drugem koncu je komolčni sklep, ki so ga prisiljeni uporabljati – prosto gibati še dolgo v starosti, praktično do smrti. Primarna artroza komolca, to je brez predhodne poškodbe, je praktično neznana.

V 30 letih travmatološke kirurgije se spomnim morda treh primerov artroze komolcev brez predhodne poškodbe.

Pri rami je takole: rama ima neverjetno širok obseg gibanja, a čez dan so naše roke vedno iztegnjene naprej. To pomeni, da zelo, zelo omejimo obseg gibanja.

Schelbourne pa ta proces obrne. Ima zelo intenziven program gibanja. Torej, Schellbourne je klinika samo za kolena; operirajo samo kolenske sklepe. Resnično se intenzivno in neposredno osredotočajo na gibljivost kolenskega sklepa. Po šestih mesecih pa iz programa za operacije odstranijo več kot tri četrtine pacientov. Tri četrtine, več kot tri četrtine, to pomeni, da jih več kot 75% potem ne potrebuje operacije.

Liebscher in Bracht metoda

Naša izkušnja z Liebscher in Bracht metodo pa je, da programu intenzivnega raztezanja dodamo še dve stvari: osteopresuro in masažo fascije (vezivnega tkiva). To pomeni, da imamo veliko bolj motiviranega pacienta, ker pacient lahko že po prvem tretmanu vidi, da se nekaj dogaja in da bo lahko samostojno delal.

Pacienta spodbujamo k samostojnosti in zato dosegamo tako dobre rezultate (85-90% brez operacije.

Dr. Petra Bracht

Imam idejo: nujno moraš iti v Ameriko, v Indianapolis in jim predstaviti Liebscher in Bracht metodo. Mislim, da bodo glede na tvoj opis profesorja in klinike odprti za to.

Dr. Egbert Ritter

Tudi jaz tako mislim. Moram reči, da nameravam iti tja, ko bom končno imel čas za Indianapolis.

Razvili so neke vrste opornico za raztezanje kolena, ki omogoča odlično raztegovanje sklepa. Z njimi smo že stopili v stik, prosili smo jih, naj nam pošljejo to zadevo, nato pa smo jo predelali in vključili v naš raziskovalni program.

Ampak dejansko je v načrtu, da bom profesorja Schellbourna naslednjič, ko bom v Ameriki, in če bom le imel priložnost, zagotovo obiskal.

Dr. Petra Bracht

V redu, to je zagotovo naslednji korak. Ampak moja druga ideja, oziroma moje vprašanje je, zakaj tega ne bi storili tukaj v Nemčiji? Zakaj se ne bi na primer vsi pacienti, za katere je predvidena operacija kolena, najprej vpisali v  Liebscher in Bracht program. In potem bomo videli, kaj se bo zgodilo.

Predvsem kolena so začetek konca, ko prenehajo delovati. To vem, ker imam to težavo trenutno tudi sama. Vsi se sedaj ukvarjate z mano in prav neverjetno je, kaj se dogaja, kako napredujem. Imam izkušnjo iz prve roke. Že res, da se ne morem primerjati z nekom s hudo obrabo in bolečinami, toda vseeno si želim, da bo moje koleno spet zdravo.

Zakaj torej tega na splošno ne počnemo tako? Zakaj ni klinike, ki bi rekla: pri nas bomo naredili tak program.

Zakaj klinike v Evropi tega ne počnejo?

(Nemške zavarovalnice že nekaj časa krijejo Liebscher-Bracht preventivne programe od 70- 100%. Gre za aplikacije ali vadbene programe v živo pri L-B terapevtih – op.prev.)

Dr. Egbert Ritter

Razlog, zakaj nobena klinika tega ne počne, je jasen: klinika od tega nima koristi. Moramo biti iskreni glede tega.

Dr. Petra Bracht

Že, ampak tudi ta profesor v Ameriki je nima, kajne?

Dr. Egbert Ritter

No, v Ameriki je drugače. Pri nas nov kolenski sklep, kot se temu reče, pacienta ne stane nič. Ampak v Ameriki to stane veliko denarja. Za pacienta je res boleč udarec, če mora za to plačati sam. In če se po operaciji pojavijo težave, morda nastopi okužba ali je potrebna revizija, kar pomeni še ena operacija, je pacient finančno uničen. To lahko res stane več sto tisoč evrov.

V Nemčiji pa se sedaj oglaša vedno več tistih, ki morajo za to plačevati, to so zavarovalnice. Zdravstvena zavarovalnica DAK je na primer v svojem poročilu o artrozi izpred treh ali štirih let poudarila, da je kirurg načeloma dolžan vstaviti protezo šele po vsaj treh mesecih konzervativnega zdravljenja.

In DAK je tudi razkrila, da 60 % vseh pacientov v dveh letih pred operacijo ni bilo deležno nobene fizioterapije. Takrat je tudi Nemško združenje za endoprotetiko, o čemer sem moral tudi podati komentar, priznalo, da še vedno obstajajo znatne pomanjkljivosti.

Plačniki operacij pri nas so Zdravstvene zavarovalnice

Takratni vodja združenja se je nato z novinarjem pogovoril o možnostih konzervativnega zdravljenja.

To zgodbo vam želim povedati zato, ker je bila zame tako zanimiva izkušnja. V tem intervjuju je novinarka mojega kolega (takratnega vodjo tega združenja)  vprašala, kaj pa kreme, ki se lahko nanašajo ali jih je mogoče uporabljati in tako dalje? In nadalje je novinarka rekla, da je pri kolenskem sklepu logično, da krema deluje, ker je sklep neposredno pod kožo. Kaj pa kolk?

In potem je kolega izrekel nepozaben stavek: »No, bolečin ne povzroča sklep, ampak okoliške mišice.«

In takrat sem pomislil, no, katero knjigo je torej ta človek prebral? (Laž o artrozi – op.prev.)

Veste, v krogih, kjer se izvajajo raziskave, kjer se stvari izvajajo na višji ravni, zelo dobro vedo, kaj se dogaja širše. In verjamem, da pritisk vse bolj prihaja od zavarovalnic.

Na primer, nemška zdravstvena zavarovalnica Techniker Krankenkasse ponuja brezplačno drugo mnenje nekoga, ki od operacije ne profitira, če vam je bila diagnosticirana proteza. In potem vidite, da pri zamenjavi kolka 59 % bolnikov ne gre na operacijo; pri zamenjavi kolena je ta številka višja, pri zamenjavi hrbtenice pa se skoraj 90 % operacij nenadoma izkaže za nepotrebne. Torej se vsekakor splača dobiti drugo mnenje.

Dr. Petra Bracht

Ne mislim le, da se splača, ampak mislim, da bi moralo biti obvezno. In vsak bolnik ima pravico do tega. To je le še en obisk zdravnika in morda bodo stvari po tem videti zelo, zelo drugače.

Kolikšen odstotek bolnikov dejansko opravi priporočeno operacijo? Kakšna je tvoja ocena?

Dr. Egbert Ritter

Mislim, da se lahko precej zanesemo na podatke nemške zdravstvene zavarovalnice Techniker Krankenkasse. Njihovi podatki ne temeljijo na ocenah, temveč na posvetovanjih pacientov z več specialisti.

Liebscher - Bracht metoda kot del integrativne medicine
Kako se v številkah obnese Liebscher in Bracht metoda?

Kar zadeva Liebscher in Bracht metodo, verjamem, da so naše številke boljše. Vsekakor nam gre bolje pri operacijah kolka. S kombinacijo osteopresure, vaj in fascijalne masaže smo približno pri 75 odstotkih. Mislim, da se pri operacijah kolena približujemo 90 odstotkom, čeprav niha med 80 in 90 odstotki, odvisno od obsega odstopanja osi oziroma poravnave noge.

Pri rami, sklepu, ki ga skoraj v celoti vodijo mišice – ramenski sklep ima majhno jamico in veliko glavo – imamo podobno visoke rezultate. Pri rizartrozi ali artrozi sedlastega sklepa palca (karpalni kanal), v zadnjih desetih letih nismo imeli niti enega neuspešnega zdravljenja. To pomeni 100 odstotkov.

To so zelo vznemirljive in spodbudne številke. Kar se meni osebno zdi pri tej metodi tako vznemirljivo, je to, da jo lahko uporabimo za ugotavljanje, ali je operacija indicirana.

Dr. Petra Bracht

To moraš še enkrat razložiti. To je odličen primer in kaj točno pomeni, razloži na konkretnem primeru. To je treba razumeti.

Dr. Egbert Ritter

Torej, imel sem pacientko, ki je imela težave z vratom. Njeno težavo smo nato zelo dobro rešili in bila je navdušena. Potem mi je poslala očeta, res fit, starega kmeta, trpežnega kot železo, s hudimi bolečinami v hrbtu. Začel sem z metodo Liebscher – Bracht: opravil sem osteopresuro, torej pritiskal na sprožilne točke. Potem je pacient vstal, me pogledal in rekel, da je še huje kot prej.

To je bil eden tistih pacientov, pri katerih sem vedel, da ima to, kar govori, težo. Potem sem mu rekel: “Veste kaj? To je zelo, zelo redko. Rad bi si to še enkrat ogledal. Pridite k meni še enkrat; ne bo vas stalo nič. Zanima me, za kaj gre.”

Torej se je vrnil, spet sem pritiskal na sprožilne točke, malo sem spremenil pritisk, ampak še vedno nič. In potem sem vedel, da gre za nekaj drugega, da ima pacient  take vrste težavo, ki zahteva operacijo.

Diagnostična sposobnost Liebscher in Bracht metode

In to je lepota te metode, da lahko naredimo to razliko: operacija, da ali ne. Temu pacientu, temu staremu gospodu, sploh ni pomagalo in takrat sem zagotovo vedel, da je nekaj narobe. Nato smo ga še dodatno pregledali, naredili CT in na koncu ugotovili, da bolečine res ni povzročala mišična napetost, temveč strukturna poškodba. Zelo redko, ampak se zgodi. In na koncu je bil operiran in je bil že takoj po operaciji skoraj brez bolečin.

Po operaciji sem ga ponovno zdravil, v bistvu sem sprostil napetost, ki je po operaciji vedno prisotna. Hitro je bil spet na nogah, spet na svoji kmetiji in srečen.

To je posebnost Liebscher – Bracht metode: lahko precej jasno rečemo, da ali ne operacija.

Dr. Petra Bracht

Torej, kako pogosto zdraviš paciente z metodo Liebscher – Bracht oziroma, kakšna je približna stopnja uspešnosti?

Dr. Egbert Ritter

No, v povprečju dosežemo uspeh v približno 85 odstotkih primerov (85% ni treba na operacijo!). Seveda je odvisno; obstajajo določene vrste bolečin, ki jih ne moremo doseči. Na primer bolečina, ki jo povzroča vnetje. Do teh je težko dostopati. V mislih imam akutno vnetje, ne ta tiha vnetja.

Primer: v skupini za revmatično oskrbo sprostimo napetost v sklepu. Pacientom lahko bistveno olajšamo stvari. Praktično vsi pacienti pa imajo bolečine kot posledico mišične napetosti, kjer ni vnetne komponente.

Dr. Petra Bracht

Kaj je naslednji korak, če se pacient odloči: “Trenutno res ne želim operacije, vendar želim videti, katere druge možnosti so na voljo”?

Liebscher – Bracht metoda kot del integrativne medicine

Dr. Egbert Ritter

Sebe vidim kot del tako imenovane integrativne medicine. To pomeni, da nas ne vidim kot alternativno medicino. Naše terapije (Liebscher – Bracht) ne vidim kot alternativo klasični  medicini, ampak kot integrativno.

Tudi nas (bolnišnica) ne vidim kot komplementarno medicino, niti ne kot dodatek, ampak kot del integrativne medicine. To pomeni, da v bolnišnici ponujamo celoten spekter, od kemoterapije do protetične kirurgije – vse, kar ponuja klasična medicina. In ponujamo tudi vse tisto, kar imenujejo alternativno ali komplementarno medicino – težko je natančno reči, vendar se to pogosto tako imenuje.

In za vsakega pacienta izberemo pravi pristop, enega za drugim, v pravem vrstnem redu. To pomeni, da začnemo s tistim postopkom, kar pacientu povzroči najmanj škode. Preprosto povedano.

Kar koli je zanj najbolj varno. In kar počnemo, je popolnoma varno. In predvsem vemo, zlasti pri hrbtenici, na primer, da lahko pomagamo veliki večini pacientov. Nespametno bi bilo začeti z neko metodo ali operacijo, za katero vemo, da pomaga le majhnemu odstotku pacientov. Obstajajo študije, ki pravijo, da je le 4% operacij hrbtenice resnično potrebnih. Zato bi bilo nesmiselno začeti s tem.

In integrativna medicina gradi na tem. V bistvu najdemo najboljšo rešitev za pacienta. Če to ne deluje, naredimo naslednji korak. In če še ta ne deluje, naredimo naslednji korak. In kot smo že prej razpravljali, je povsem smiselno uporabljati zdravila kot začasni ukrep v akutnih primerih bolečine ali hipertenzivnih kriz (nenaden in nevaren dvig krvnega sladkorja) in tako naprej. Ključ je v tem sodelovalnem pristopu.

Da tako rekoč sodelujemo v različnih medicinskih disciplinah. Sam ne morem rešiti vsakega problema. Včasih bom morda potreboval osteopata, akupunkturo ali mnenje bioenergetika.

Pomembno je, da sodelujemo in komuniciramo drug z drugim v najboljšem interesu pacienta. Mislim, da je pomembno to še enkrat poudariti.

Kako se dr. Ritter odloča glede vrste terapevtskega postopka?

Dr. Petra Bracht

Torej praviš, da zate Liebscher -Bracht terapija ni alternativna metoda, temveč integrativna. To pomeni, da spada ali bi morala spadati v standardni medicinski repertoar vsakega zdravnika, ki se na koncu odloči, ali bo bolečino zdravil z operacijo ali ne. Da preprosto naredi nekaj dobrega za človeka.

Kaj je tvoj prvi korak, če se nekdo odloči, da res ne bi bil operiran? Poskusiš najprej z Liebscher – Bracht terapijo?

Dr. Egbert Ritter

Odvisno je od situacije. Na primer, pacient z akutnim impingementom rame (utesnitveni sindrom rame). Pacient ni spal dva tedna zaradi hudih bolečin. To je recimo primer pacienta, ki bi mu najprej dal zdravilo proti bolečinam ali injekcijo kortizona, ker sodi v posteljo, da se spočije.

Dr. Petra Bracht

Ena sama injekcija kortizona v sklep sploh ni slaba. Seveda je problematično, če ga uporabljate kot trajno rešitev, kot dolgoročni postopek.

Dr. Egbert Ritter

Mora biti zelo ciljno usmerjen v indikacijo. Vedno pomislite, kaj želite s tem doseči. Pacient, ki ni spal dva tedna, ker ni mogel prenašati bolečine, seveda. In ne kar tako, da bi vsak po vrsti dobil malo kortizona. Pretehtati je treba, ali bi pacientu kortizon koristil bolj kot druga zdravljenja.

Spomnim se na primer pacientke, ki je strašno trpela zaradi tega utesnitvenega sindrom rame. Prejela je kortizon, protibolečinska zdravila so ji poslali domov, po dveh tednih je naročila še več protibolečinskih sredstev in šele potem smo lahko začeli z L-B terapijo.

Če pa bi pri nekom, ki dva tedna ni spal zaradi neznosne bolečine, začel z osteopresuro (L-B terapijo), bi trenutno to stanje poslabšalo. Pacient bo postal nehvaležen. Nehvaležen bo, to vam lahko takoj povem.

Izbrati najboljše za pacienta

Torej, iz celotne palete možnosti izberem tisto, za kar menim, da je najboljše za pacienta. V nekaterih primerih je tudi najbolje, da pacient dobi nekaj jasnosti, recimo z magnetno resonanco, saj je negotov. Ima nekakšen strah. In zato izbiram najbolje možnosti in jih postopoma stopnjujem. In če na primer ugotovim, da ne morem priti do bistva zadeve, ga napotim drugam.

Vendar ostajam mediator, kontaktna oseba za svojega pacienta. To pomeni, da pacienta nekam napotim, pacient pa se vrne k meni z rezultati.

To se v klasični medicini pogosto izgubi. Napaka v sistemu, ko pacient pogosto ne najde nikogar, ki bi mu razložil rezultate; nihče mu ne pomaga, ker ni tam nikogar.

Splošni zdravniki so pogosto preobremenjeni oziroma nekateri pacienti sploh nimajo svojega zdravnika, na katerega bi se lahko res zanesli. Tako v bistvu to deluje.

Če pacient res potrebuje operacijo, ga nanjo pripravim. Poskrbim, da je čim bolje pripravljen. Če lahko sam opravim operacijo, jo opravim; sicer ga napotim k kolegu. Toda nato ga vzamem nazaj v svojo ordinacijo, da nadaljuje z zdravljenjem in spremljam njegov napredek do odpusta.

Dr. Petra Bracht

Zdaj razmišljam tudi o najinem občinstvu (bralcih prispevka). Mnogi tu so starejši in se morda prav v tem trenutku soočajo s težavo. Njihovo koleno ne deluje več ali so jim priporočili zamenjavo kolka, česar pa ne želijo. Operacije se bojijo, a sedaj se bojijo tudi hoditi, ker jih skrbi, da se bo obraba še poslabšala.

Kaj je torej treba storiti v takih situacijah?

Kaj bi svetoval nekomu, ki želi takoj sam začeti z vadbo, a se boji?

Dr. Egbert Ritter

Pacienta pomirite in mu povejte, da nič ne more iti narobe, če bo začel delati vaje in se premikati. Naj povem na kratko: imamo tri pravila.

Prvo pravilo je, da si ne moreš ničesar zlomiti. To telo je zgrajeno za boj z mamuti in sabljastimi tigri. Zato lahko prenese veliko.

Drugo pravilo pri raztezanju: če boli, delaš pravilno. Moramo iti v bolečino; ne delamo proti bolečini, ampak z bolečino.

V drugih kulturah je bolečina del procesa zdravljenja in v tem je veliko resnice.

In tretje pravilo je, da se vedno raztezamo dve minuti. Da dosežemo smiseln razteg tkiva, moramo toliko časa ostati v raztezanju.

Dr. Petra Bracht

Predpostaviva, da je tam 63-letna ženska, ki to posluša/bere in želi pri priči narediti nekaj dobrega zase in komaj čaka, da začne. Ne želi zamuditi niti trenutka. Kaj naj ta ženska naredi?

Dr. Egbert Ritter

Če želi takoj začeti in ima težave s kolenom, potem bi jaz začel z vadbo sedenja na petah. Torej, naj sede na pete. Če tega ne more storiti, naj si pod zadnjico podloži debelo blazino in se poskusi tako raztezati dve minuti.

Z drugimi besedami, ne moreš si narediti škode, če te boli. Samo delaj to pravilno in ostani v razteznem položaju dve minuti. To je ena stvar.

Druga stvar, ki jo lahko naredi je, da upogiba kolena tako, da se počasi spušča v počep; naj gre do svoje meje, le toliko nizko, da lahko vstane. To naj vadi.

Zelo pomembna vaja, ki je na začetku pogosto nekoliko težka, a res zelo pomembna, pa je globoki počep (boki so nižje od kolen, pete pa na tleh). To je položaj za počitek domorodnih ljudstev in pravzaprav je nekaj, kar bi morali redno početi.

Kot sem rekel: ne moreš si ničesar zlomiti, če te boli. Samo naredi pravilno (raztezaj postopoma in počasi in z bolečino, ki je še v območju znosnega), ostani v raztegnjenem položaju dve minuti.

Kaj pa, če imam že od otroštva  togo telo?

Dr. Petra Bracht

Pri počepu se vedno sprašujem – moram reči, da že kot mlado dekle nisem mogla počepniti. Ali obstaja kakšen anatomski razlog, zakaj ga ne moreš narediti?

Dr. Egbert Ritter

Nekateri pacienti imajo manjšo gibljivost. Spomnim se, da je bilo tako tudi pri meni. Kot otrok sem bil res izjemno tog, mnogi stvari, ki so jih drugi lahko delali pri telovadbi, nisem mogel početi. Tega se še dobro spomnim.

Ampak lahko se jih naučiš.

Dr. Petra Bracht

Tole moram povedati: Egbert je predvčerajšnjim sedel pred mano in pregledoval gibljivost mojih kolen. Ni sedel na stolu. “Sedel je” pred mano, ne da bi dejansko počepnil.

Sedel si v počepu, nisem mogla verjeti, sedel si tam, kot da bi sedel na stolu. Ali si to lahko počel pred 10 leti?

Dr. Egbert Ritter

Ne, niti približno ne. Torej, nisem se mogel postaviti v klečeči položaj, niti nisem mogel sedeti na petah. Potem sem spoznal, kako pomembno je, da sedeš na pete in sem delal na tem. Ko sem dosegel to, sem hotel iti dalje in sočasno tudi ležati na hrbtu. Torej, sedeš na pete in se raztezaš nazaj toliko, da obenem tudi ležeš s hrbtom na tla.

Dr. Petra Bracht

Poslušalci vedo, da se to ne zgodi čez noč. Koliko časa je trajalo, da si to dosegel?

Dr. Egbert Ritter

Najprej je trajalo 6 tednov, da sem lahko sedel na petah. Potem pa še 6 tednov, da sem lahko tudi zgornji del hrbta položil na tla. Skupaj 3 mesece. Ta položaj je tisto, kar bi pravzaprav morali doseči, to je cilj.  Jaz sem začel pri 50 letih. Ne bodite razočarani, to lahko traja mnogo dlje časa.

Dr. Petra Bracht

In počep, koliko časa je to trajalo?

Dr. Egbert Ritter

Sposobnost napredovanja v počep se je razvijala precej vzporedno s sedenjem na petah. Gibljivost mojega gležnja je bila relativno dobra.

Primer iz Artrosane

Na spodnjih slikah je prikazan primer uspešnega rezultata iz mojega arzenala strank. Takrat 78-letna gospa s hudimi bolečinami v kolenu le-tega ni mogla pokrčiti, niti nadzorovati in zaradi njega je imela tudi nezanesljivo hojo s padci. Na prvi sliki se vidi, koliko ga je lahko pokrčila ob prvem posvetu. Z redno izvedbo Liebscher – Bracht vaj in fascijalne masaže je postopoma dosegla vse večjo upogljivost kolena. Takrat je povedala, da so njene bolečine začele pojemati že po nekaj dneh vadbe. Zadnja slika je nastala šele dobro leto kasneje ob priložnostnem obisku: na pete je lahko sedla že precej prej.  

Eva

Položaj ob prvem obisku pred začetkom terapije

Eva 2

Položaj po 2 mesecih vadbe

Eva 3

Položaj po 4 mesecih vadbe

Eva 4

Po 1 letu vadbe je lahko sedla na pete

Distrakcija kolenskega sklepa

Študije kažejo, da bi morala biti zamenjava kolena absolutno zadnji korak v celotnem procesu.

To pomlad smo začeli z distrakcijo sklepa. V bistvu distrakcija sklepa vključuje šesttedensko razdvajanje kolenskega sklepa z uporabo naprave, ki je pritrjena na zunanjo stran kolena. Izvrta se v kost. Zakaj? Ko razširim kolenski sklep, se matične celice preselijo iz sinovialne membrane in popravijo hrustanec.

Dr. Petra Bracht

Počakaj malo! Običajno je artroza navedena kot razlog za bolečino in obrabo in za potrebo po endoprotezi. In pravzaprav je nekoč neke univerza ugotovila, da artroza povzroča degeneracijo hrustanca, kar je najpomembnejše. In če hrustanca ni več, ni regeneracije, potem se stanje samo še slabša in slabša, potem nič več ne deluje. Potem je bila tu leta 2011 še ta študija v Utrechtu …

Dr. Egbert Ritter

No, prva študija na to temo je bila iz Italije leta 1975. To kaže, koliko časa traja, da se začne nekaj premikati. Kar nekaj raziskav je bilo opravljenih tudi v Rusiji in v različnih drugih državah.

Distrakcije, torej razširjanje sklepne špranje, smo počeli tudi v bolnišnici za druge indikacije. Ključno pa je, da se prekomerno obrabljeni hrustanec lahko regenerira.

Dr. Petra Bracht

Koliko časa to vemo?

Dr. Egbert Ritter

Točno od leta 1975.

Dr. Petra Bracht

Zakaj se to še ni uveljavilo?

Dr. Egbert Ritter

To je dobro vprašanje, a nanj ne morem dobro odgovoriti. Trend je močno usmerjen v endoprotetiko. Pri tem je bil dosežen znaten napredek.

Kar zadeva distrakcijsko kirurgijo, ta zahteva tudi intenzivno obravnavo pacienta s strani kirurga, saj ta distrakcijski postopek – ki ravno tako operacija – pusti kolenski sklep v mirovanju, vendar je sklep šest tednov raztegnjen.

To res ni mačji kašelj, saj imam ta okvir šest tednov na pacientu in moram vzdrževati zatiče in tako naprej.

In po teh šestih tednih se okvir odstrani in do takrat se preseli že toliko matičnih celic, da se hrustanec lahko regenerira do dve leti. Potem pacient seveda potrebuje intenzivno terapijo, da si povrne gibljivost.

Prva tovrstna operacija v Avstriji

Februarja (2026) smo operirali našega prvega pacienta. Torej, bil sem prvi kirurg v Avstriji, ki je to storil. In mi v Ratstadtu smo bili prva klinika, ki je to storila. Tesno smo sodelovali z nizozemsko ekipo, natančneje z Univerzo v Utrechtu in podjetjem ArthroSafe, ki je izvedlo postopek.

In ta prva pacientka je pred kratkim prišla na pregled. To je bilo tri mesece po tem, ko smo ji odstranili okvir. V vsakdanjem življenju je bila že popolnoma brez bolečin. Njen kolenski sklep je bil spet skoraj popolnoma gibljiv. Do sedenja na petah je bilo predtem kilometre daleč, zdaj pa ji manjkata le še dva centimetra.

To je res fantastičen napredek. Ideja je, da če zdaj naredim distrakcijo, torej če pustim hrustancu, da se regenerira, lahko protezo odložim. Znanstvena literatura kaže, da lahko protezo odložimo za približno sedem let.

Proteza ima le določeno življenjsko dobo. To pomeni, da če protezo vstavim pozneje, si prihranim revizijo in zamenjavo proteze.

In ta raziskovalni projekt, ki nas zelo zanima, je, da bomo z distrakcijsko terapijo pacientki povrnili in omogočili večjo mobilnost in pomagali bomo regeneraciji hrustanca.

To pomeni, da biološko uro zavrtimo za nekaj let nazaj in nato začnemo z intenzivno terapijo po metodi Liebscher – Bracht.

Naš cilj je, da pacient proteze sploh ne bi potreboval. Želimo dokazati, da lahko tako rekoč zavrtimo čas nazaj in izkoristimo priložnost, ki je pacientu morda nihče ni omenil in se z vadbo spopademo za možnost brez proteze.

Pacienti, ki jih to zanima, lahko iščejo po spletu in najdejo veliko informacij, saj je na to temo že veliko časopisnih člankov in televizijskih poročil, kjer so televizijske postaje, kot je Südwestdeutscher Rundfunk (SWR), spremljale paciente, ki so bili podvrženi distrakcijski operaciji. Tam lahko izveste več.

Kako se hrustanec obnavlja

Nizozemska  študija iz leta 2011

Na univerzi v Utrectu so naredili študijo na 20 pacientih v starosti 60 let, vsi s 4. stopnjo obrabo hrustanca v kolenskem sklepu. 

Pod vodstvom dr. Masterbergna je ekipa naredila distrakcijo sklepa in razmaknili so kolensko špranjo na 0,5 cm. Študija je trajala 8 tednov in vsem pacientom se je v tem času hrustanec obnovil po celi površini sklepa. Ko je bila ta študija predstavljena na kongresu ortopedov, so ekipo in rezultate zasmehovali. 

Novo zrasli hrustanec je vzdržal približno 2 leti, ko se je začel ponovno prekomerno obrabljati. Namreč, kandidati po poskusu niso v ničemer spremenili svojega življenjskega sloga, niso delali vaj ipd. Kasneje so ortopedi začeli upoštevati to študijo malo bolj spoštljivo.

Pred 15 leti je bil ta postopek distrakcije le študija, danes pa ga že uporabljajo kot postopek, ki lahko skrajša čas obnove prekomerno obrabljenega hrustanca in prepreči operacijo kolenskega sklepa.

Distrakcija lahko prepreči operacijo kolena

Dr. Petra Bracht

Ampak pojasni mi to podrobneje. Torej, če nekdo trpi bolečine, ne more iztegniti ali upogniti kolena in je resnično izjemno omejen v kolenskem sklepu, poleg tega pa bi rekli, da je terapija Liebscher & Bracht zanj prenaporna in bi trajala več let, preden bi se pokazal rezultat; torej, preden bi se odločil za zamenjavo kolenskega sklepa, bi najprej naredil distrakcijo kolenskega sklepa, da omogočim regeneracije hrustanca s pritokom matičnih celic.

Nato pa sledi izvajanje posebnih (L-B) vaj, da se kolenski sklep ohrani v bistvu mlad za nedoločen čas.

Dr. Egbert Ritter

Točno tako. Vedno postavimo časovni okvir za naše paciente. Če v predvidenem času ne pridemo tja, kamor želimo, potem bom izvedel postopek distrakcije.

Poleg obnove hrustanca je tu še gibljivost. Ponovna pridobitev iztezanja je izjemno težka, upogibanja pa še težja, ko je obseg gibanja že močno omejen. Distrakcijska terapija resnično ponastavi biološko uro.

To pomeni, da ima pacient po teh šestih tednih bistveno boljšo gibljivost, morda ne takoj po posegu, ampak kmalu zatem ima veliko boljši obseg gibanja. Torej vadbo začne z veliko boljšim izhodiščem.

Zelo sem navdušen, saj je zaenkrat zelo obetavno.

Dr. Petra Bracht

Ali obstajajo še druge klinike, ki to ponujajo?

Dr. Egbert Ritter

V Nemčiji jih je več. Na Nizozemskem je to že precej uveljavljeno. Tam so praktično tik pred vključitvijo v sistem javnega zdravstvenega varstva. Nizozemci so nagnjeni h konzervativni terapiji.

In v Nemčiji je več klinik, tudi nekaj univerzitetnih bolnišnic, ki to zdaj ponujajo. In pravkar smo začeli v Avstriji in zelo sem navdušen.

Dr. Petra Bracht

Mislim, da bo v prihodnjih letih vedno več teh primerov, … obstaja kar nekakšno tekmovanje, če prav razumem. Kako velika je nevarnost, da se kaj zgodi pri tej distrakciji? Saj pravzaprav ne greste noter v sklep?

Razlika med distrakcijo in operacijo kolena

Dr. Egbert Ritter

Torej, najprej opravimo artroskopijo kolena, pogledamo v notranjost, preverimo, ali je v notranjosti kaj, kar povzroča težave. Če je treba kaj storiti, to storimo. To je v bistvu deset minut, kratek postopek.

Sicer pa, prav imaš, to je brez dvoma tekmovanje. Ampak jaz vidim to kot integrativno medicino to tehniko distrakcije, vstavljanje teh zaponk in tako naprej.

Dr. Petra Bracht

Kaj so te zaponke?

Dr. Egbert Ritter

To so kovinski zatiči ali vijaki, ki se tako rekoč izvrtajo skozi kost in nanje se pritrdi okvir. Sliši se brutalno, ampak tega se lahko nauči vsak ortopedski kirurg; Tehnično ni težko. In rad bi videl, da bi to vedno več ortopedskih kirurgov vključilo v svoj kirurški repertoar.

Ni težko. Težje pa je, da moram nujno in ves čas spremljati in skrbeti za pacienta. In to je tako zelo pomembno. Ti pacienti dobijo mojo zasebno telefonsko številko in sem jim na voljo 24 ur na dan. Vedo, da me lahko pokličejo ob dveh zjutraj, če imajo težavo. Tam sem zanje.

In neverjetno pomembno je, da pacient čuti podporo in ve, da ni sam. In prav tega si mnogi ne želijo – biti tam za pacienta. Pacienta morate zdraviti, z njim se morate pogovoriti, mu morate razložiti, kako zamenjati povoj.

In to je pravzaprav najtežji del metode, vendar pacient to ceni. To želim še enkrat povzeti, ker če se lahko izognete operaciji zamenjave kolena.

Trajanje celotnega distrakcijskega postopka

Dr. Petra Bracht

Torej, če se želim rešiti pred umetnim kolenskim sklepom in se ta distrakcijski postopek dejansko izvaja in okvir ostane nameščen šest tednov. Koliko časa traja, da se pacient spet lahko premika, da lahko hodi?

Dr. Egbert Ritter

Pacient takoj po vstavljenem okvirju hodi normalno in nogo mora normalno obremenjevati. Hoditi mora brez bergel. Koleno je sicer togo in ga ne more upogibati ampak ga mora normalno obremenjevati.

Po tem, ko mu okvir snamemo, uporablja bergle in dobi protibolečinska sredstva. Prvi dnevi so res naporni, ampak potem se postopoma izboljšuje. Pacienti izvajajo terapijo.

Dr. Petra Bracht

Koliko časa je trajalo za to žensko, kateri si to pravkar naredil? Ki je rekla, da je nič več ne boli?

Dr. Egbert Ritter

Tri mesece je trajalo, da je bila v vsakdanjem življenju brez bolečin, kar pomeni, da je bolečine čutila le ob povečanem naporu.

Torej, če k temu dodamo nekaj rezerve, na koncu računate na približno šest mesecev. To je toliko, kot potrebujem za zamenjavo kolena.

Dr. Petra Bracht

Točno to sem želela vedeti za primerjavo z zamenjavo kolenskega sklepa. Edina razlika je v tem, da obdržite pri distrakciji svoj kolenski sklep, ki ste ga sedaj popravili. Medtem ko imate pri zamenjavi sklepa enostavno velik tujek v sebi. In obstaja možnost, da ga bo morda treba ponovno zamenjati, odvisno seveda od okoliščin.

Dr. Egbert Ritter

Ja, umetni sklep se lahko razrahlja, se zlomi, kovina se obrablja, ta kovinski prah ali okruški, da gre vedno za težke kovine in tako naprej. Včasih ni druge poti, zato pravim, da je to (zamenjava sklepa) darilo stoletja, ampak le, ko je to nujno potrebno in so izkoriščene vse druge možnosti.

Globoki počep

Globoki počep – medenica je nižje od kolena. Vir slike: https://www.ulyaversum.de

Kaj moram vprašati svojega kirurga pred nameravano operacijo?

Dr. Petra Bracht

Zdaj pa nekaj za tiste, ki imajo v tem trenutku že napovedano operacijo. Katero vprašanje bi morali obvezno zastaviti kirurgu pred načrtovano operacijo?

Dr. Egbert Ritter

Mislim, da je ključnega pomena, da kirurga najprej posebej vprašate, katere alternativne možnosti imam na voljo?  Katere konzervativne, nekirurške metode so še na voljo? Katere druge možnosti imamo?

In morda še eno vprašanje z moje strani: če je kirurg odločen operirati in to šteje za edino možnost, bi ga vprašal, kako pogosto je že opravil to operacijo in kdaj jo je nazadnje opravil.

Mislim, da je to zelo jasno in odprto vprašanje za kirurga. Tako lahko tudi pacient dobi občutek, kako dober je njegov kirurg.

In kirurga bi vprašal, če bi bil njegova mama ali oče, ali bi mi priporočil to operacijo? To bi vprašal zelo neposredno.

Ampak vedno bi vprašal, kakšne alternative imam.

Dr. Petra Bracht

Da, ampak moje vprašanje: kaj če ne pozna metode Liebscher – Bracht  in ne pozna nobenih drugih alternativ ali konzervativnih terapij, ker je vedno opravljal samo operacije?

Dr. Egbert Ritter

Vsekakor bi poiskal drugo mnenje od nekoga, za katerega ocenim, da od moje operacije ne imel neposredne koristi.

Obvezno drugo mnenje

In prav to je Techniker Krankenkasse v Nemčiji tako dobro opravila s tem drugim mnenjem – izjemno zmanjšala število operacij. In mislim, da je to neverjetno pomembno, ker gre za tako velik poseg. In če gre kaj narobe, bi lahko bila moja kakovost življenja končana. Če se proteza okuži in jo je treba odstraniti in zamenjati. To je tako resna zadeva, da se moram nanjo resnično pripraviti.

In če se odločim za to operacijo, moram biti prepričan, da sem poskusil že vse drugo. Tedaj je to je zdaj moja pot in moram se temeljito pripraviti. Potem je popolnoma v redu. In se nato s tem spopasti pozitivno.

Dr. Petra Bracht

Absolutno se strinjam. Saj veste, če se v to operacijo podate s pozitivnim odnosom, boste iz nje izšli veliko bolje, kot če bi šli vanjo z mislijo, da bo šlo tako ali tako narobe. Potem je velika verjetnost, da bo okrevanje trajalo dolgo.

Miselna naravnanost pacienta

Dr. Egbert Ritter

Miselna naravnanost je absolutno ključnega pomena.

Dr. Petra Bracht

Dragi Egbert, tukaj je moje zadnje vprašanje zate. Kaj bi rekel svojemu 50-letnemu jazu izpred desetih let s takratnim bolečim kolenom?

Dr. Egbert Ritter

No, jaz bi mu rekel bodi pameten: izobražuj se, informiraj se, preizkusi vse, postavljaj vprašanja, razmišljaj izven okvirjev.

In vidite, na drugi strani okvirja je vesolje možnosti, ljudi, ki so o tem veliko razmišljali. Zato se proaktivno lotite te težave in se izobražujte.

Dr. Petra Bracht

Ta podoba okvirja in razmišljanja izven okvirjev se mi zdi zelo močna. Bodimo iskreni, ne glede na to, ali gre za majhen ali velik okvir, vse onkraj njega predstavlja dimenzije velikosti, ki si jih sploh ne moremo predstavljati.

Egbert, hvala za ta fantastičen pogovor.

Verjamem, da sva ljudem, ki jih ta tema zadeva, ponudila veliko podpore in pokazala veliko možnosti.

In ni nič boljšega, da za resnično zdravo staranje ohranjamo svoje sklepe gibljive in zdrave. Pogovorila sva se o tem, kako to doseči na naraven način, pa tudi o tem, kdaj je operacija res potrebna.

Povezava do tega video pogovora v nemščini: https://www.youtube.com/watch?v=EfCr-3mE0S4&t=1597s

Kolk – nastanek bolečin, vzroki in zdravljenje 
Koleno – vse o kolenu